Zjutraj počasi skobacate rjuho s sebe kljub bolečini v glavi, na poti v službo vas na prehodu za pešce ozmerja jezni voznik, tik pred delovnim vhodom pa stopite v globoko lužo. Morda ste vstali z levo nogo, povsem mogoče pa je, da na razdraženo obnašanje in slabo počutje vpliva tudi vreme. Ste tudi vi že kdaj pomislili, da ob sončnem vremenu na ulicah opazimo več nasmejanih in zadovoljnih ljudi? S tem se strinja tudi naša sogovornica, mag. Tanja Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki nam je objasnila, da lahko vremenske razmere vplivajo tudi na naš slab spanec in na nekatera bolezenska stanja.

Avtorica: Nika Arsovski

Največji učinek ima toplotno okolje

»Tudi ljudje se tako kot vsa živa bitja odzivamo na dražljaje iz okolice. Večinoma se jim prilagajamo podzavestno, v primeru, da so dražljaji premočni ali pa je telo oslabljeno, dražljaje občutimo kot obremenitev; če je dražljaj premočan, to povzroči težave,« pojasnjuje sogovornica. Največji učinek ima v splošnem toplotno okolje. Vsi se soočamo s težavami v premrzlem ali pretoplem okolju, če pa je odmik od ugodnih razmer prevelik, lahko to ogrozi zdravje in v skrajnih primerih celo povzroči smrt. Vročinski valovi so v zmernih geografskih širinah prepoznani kot resna grožnja zdravju.

Prav zato je po navodilih Svetovne meteorološke organizacije in Svetovne zdravstvene organizacije veliko držav že začelo izvajati sistem zgodnjega opozarjanja na veliko toplotno obremenitev, marsikje pa so temu dodali tudi akcijski načrt za ukrepanje ob vročinskih valovih z namenom ublažiti zdravstvene posledice vročinskih valov. Ljudje se na spremembo vremena sprva odzovemo na tistem delu telesa, ki je najmanj odporen oz. se najtežje prilagaja, zato enotnega odziva ni. Pri kroničnih bolnikih se tako okrepijo bolezenski znaki že prisotnih bolezni. Vremenske razmere lahko sprožijo nastanek zdravstvenih težav, če že obstajajo pogoji za nastanek bolezni.

Vreme lahko celo sproži astmatični napad. Za astmatike je neugoden predvsem mrzel in suh zrak, težave pa imajo lahko tudi ob splošni vremenski obremenitvi. Če nas muči slab spanec, bodo vremenske razmere težave z nespečnostjo in kakovostjo spanja še dodatno okrepile. Ob določenih vremenskih razmerah se okrepijo znaki ene skupine bolezni, pri drugih vremenskih stanjih pa se odzovejo nekatere druge bolezni. »Kot primer lahko izpostavim težave s krvnim tlakom. Ob ohladitvi se lahko okrepijo težave, ki spremljajo visok krvni tlak, ob prehodu v toplejše okolje pa se lahko okrepijo težave, ki spremljajo nizek krvni tlak. Na raznolikost odzivov lahko vpliva tudi prisotnost več bolezni sočasno,« pojasni Tanja Cegnar.

Vremenske razmere vplivajo na vse nas

Ljudje, ki imajo zaradi takega ali drugačnega razloga oslabljeno sposobnost prilagajanja na vremenske spremembe, so ob spremembah vremena slabše razpoloženi. »Seveda pa to ni zadostno opravičilo, da bi lahko slabo voljo stresali na ljudi v okolici,« opozarja sogovornica. V obremenilnih vremenskih razmerah se najpogosteje zmanjša sposobnost zbranosti, ki popusti prej kot običajno, poleg tega pa se lahko nekoliko podaljša tudi odzivni čas.

Pri nekaterih ljudeh je oslabljena tudi strpnost, okrepljena pa razdražljivost. »Če temu prištejemo še okrepitev nekaterih bolezenskih znakov, lahko zaključimo, da to vpliva na zmožnost hitrega in pravilnega odzivanja v razmerah, ko se je treba v trenutku odzvati na potencialno nevarne razmere. Nekatere vremenske razmere lahko pospešijo pojav utrujenosti in odziva na alkohol ali druge psihoaktivne snovi. Poleg tega smo lahko priča nezgodam tudi v primeru, ko obremenilnemu vplivu hitro sledi spodbuden učinek vremena, kar lahko pri nekaterih povzroči, da precenijo svoje sposobnosti,« o vplivu vremena na število prometnih nesreč na slovenskih cestah razmišlja Tanja Cegnar.

Če morda mislite, da vreme na vas ne more vplivati, se motite. Vremenske razmere namreč vplivajo na vse ljudi, večinoma pa se spremembam nezavedno prilagajamo. »V pretoplem okolju se začnemo potiti, žilje na površini telesa se razširi. S tem telo samo poskrbi, da se ne pregrejemo in oddamo odvečno telesno toploto. Ko nas zebe, se žilje na površini telesa, ki je izpostavljena mrazu, skrči, začnemo se tresti in dobimo ´kurjo polt´. Obstaja pa prag, nad katerim se telo prilagaja le z velikim naporom. Ta prag je različen glede na težo, višino, spol, zdravstveno stanje, utrjenost in telesno vzdržljivost, starost, prisotnost morebitnih bolezni, vpliv imajo tudi čustva in pričakovanje. Ko je prag presežen, začutimo obremenitev in lahko se pojavijo težave,« pojasni sogovornica.

Na naše počutje vpliva tudi okolje

Najugodneje na nas učinkuje podnebje, kjer ni dejavnikov, ki bi obremenjevali. »Ugodno na počutje vpliva tudi prisotnost ionov z negativnim nabojem. Bolje se počutimo v okolju, kjer je zrak čist, kjer ni toplotne obremenitve, kjer so temperaturne inverzije redke, dovolj mora biti tudi sončnega vremena. Zaželena je nizka prisotnost ali popolna odsotnost alergenov v zraku.

Če želimo telo utrjevati, ga dozirano izpostavljamo hladnemu okolju,« pojasnjuje Tanja Cegnar in s tem opozori tudi na problematiko onesnaženega zraka. »Še pred nekaj desetletji je v Ljubljani občasno nastajal smog, ki je resno ogrožal ranljive skupine. Prav zato so ob pojavu smoga občutljive ljudi opozarjali, naj ostanejo v prostorih in se izogibajo stiku z zunanjim zrakom. Sedanjost je drugačna, občasno nas v toplem delu leta lahko ogroža povišana koncentracija ozona, predvsem v hladnem delu leta pa se ob pojavu temperaturne inverzije lahko pojavijo povišane koncentracije delcev v zraku. Povišana koncentracija ozona draži oči in dihala. Učinki povišane koncentracije delcev so odvisni od njihove velikosti.

Manjši kot so delci, globlje prodrejo v naša dihala in bolj nam škodijo. Najmanjši delci lahko iz pljuč prodrejo celo v krvni obtok in se potem kopičijo v posameznih organih, kar lahko sčasoma privede do resnih bolezni. V vsakem primeru pa onesnažen zrak obremenjuje dihala in obtočila,« razloži nekdanja vremenoslovka. Težave, povezane z vremenskimi razmerami, sicer lahko omilimo z zdravim načinom življenja: tudi z zdravim načinom prehranjevanja, primernim razmerjem med dejavnostjo in počitkom in zadostno količino spanca, pomaga pa tudi dobra telesna vzdržljivost. V primeru okrepljenih bolezenskih znakov lahko zdravnik predpiše spremembo običajne doze zdravil ali morebitno dodatno zdravilo.

Onesnaževanje okolja vpliva tudi na biometeorologijo

»Osnova za sestavo biometeorološke napovedi je poznavanje učinkov, ki jih imajo posamezni vremenski tipi na ljudi, poleg tega pa uporabljamo vse informacije, ki jih običajno uporabljamo za sestavo splošne vremenske napovedi,« pojasnjuje Tanja Cegnar. Vendar pa množično onesnaževanje zemlje, ki povzroča podnebne spremembe, povzroča tudi nekatere spremembe na področju biometeorologije.

Podnebne spremembe namreč prinašajo porast števila in intenzitete vročinskih valov. Nekoliko se spreminja tudi zastopanost posameznih vremenskih tipov, ki se med seboj razlikujejo po vplivih na ljudi. Spreminjajo se pogoji za razširjenost žuželk, ki lahko prenašajo bolezni. V naših krajih so to predvsem klopi in komarji. Podnebje pa vpliva tudi na njihovo stopnjo okuženosti in kužnosti. Razvije se lahko več rodov žuželk, kot bi se jih v hladnejšem okolju. »Spremenjene podnebne razmere vplivajo na količino in kakovost pridelane hrane, lahko ogrozijo kakovost in količino vode, predvsem vse toplejše okolje vpliva na hitrost kvarjenja hrane.

Vremenske razmere poleg izpustov odločilno vplivajo na raven onesnaženja zraka. Zaradi naraščajoče spremenljivosti bomo v prihodnje verjetno izpostavljeni tudi pogostejšim hitrim spremembam vremena. Drugje po svetu se resno ukvarjajo tudi s posledicami sedanjega in prihodnjega naraščanja morske gladine, zaradi česar bodo nekateri zelo gosto naseljeni deli sveta postali neprimerni za bivanje in pridelavo hrane,« opozarja sogovornica. Zaradi podnebnih sprememb je ogrožena tudi razpoložljivost vode, še posebej pitne.

Spremembe zračnega tlaka so pokazatelj dogajanja v ozračju, zato ljudje pogosto povezujejo vremensko pogojene težave s spremembami zračnega tlaka, vendar pa običajna vremenska  sprememba zračnega tlaka na isti nadmorski višini ni vzrok za težave. V izjemnih primerih zelo nizkega zračnega tlaka v globokem ciklonu lahko občutljivi zaznajo zmanjšanje delnega tlaka kisika. V običajnih razmerah je sprememba zračnega tlaka zaradi vremenskih razmer primerljiva s spremembo zračnega tlaka – kot v primeru, če se povzpnemo s tal na vrh visokega nebotičnika. Težave zaradi nižjega zračnega tlaka lahko nastanejo, če se povzpnemo dovolj visoko v gore, saj je z zračnim tlakom povezan delni tlak kisika, zato visoko v gorah lahko dobimo višinsko bolezen.

Oktober 2016