Zdrav imunski sistem zagotavlja uspeh pri boju proti okužbam. V jesenskih in zimskih mesecih smo virusnim in bakterijskim okužbam bolj izpostavljeni, saj se pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, zato nastane več stikov z okuženimi ljudmi. Dodatno pripomore k zbolevanju tudi okrnjena imunska odpornost, ki je v tem letnem času na preizkušnji zaradi t. i. stresogenih dejavnikov, kot so hladnejše vreme, neugodno hormonsko stanje zaradi kratkega dneva, poslabšanje telesne zmogljivosti zaradi manj intenzivne telesne aktivnosti. Obrambni sistem krepimo z zdravim življenjskim slogom skozi celo leto. Nikoli ni prepozno, morda vam bo nekaj nasvetov pomagalo, da boste lažje kljubovali pretečim nevarnostim.

Avtorica: Maša Robič, dr. med.

Kako se okužimo?

Največ stikov z okuženo osebo je preko rok. Pri brisanju nosu se naše roke okužijo z izločkom, nato naša roka s prijemanjem predmetov preda mikrobe naprej osebam, ki se jih primejo. Umivanje rok in navada, da jih ne dajemo v usta, veliko pomagata pri preprečevanju okužb. Drugi način prenosa okužb je kapljični, pri katerem pride oseba v stik s kapljicami, ki jih okuženi izkašlja in izkiha. Prenos okužbe po zraku poteka z drobnimi delci okuženih kapljic, ki ostanejo v zraku zelo dolgo, ali z delci prahu, ki vsebujejo povzročitelja bolezni. Zadnja vrsta prenosa je preko posrednika, ki so običajno živali (komarji, klopi, muhe, miši …).

Kako deluje imunski sistem?

Naloga imunskega sistema je, da brani telo pred vdorom mikrobov ter da uniči tujke, ki se uspejo prebiti vanj. Oblikuje ga več kot sto milijonov imunskih celic in zapleten sestav organov, celic in molekul. Ko telo pride v stik s tujim organizmom, se aktivira imunski sistem, kar pomeni nastanek milijonov novih imunskih celic. Za učinkovito delovanje teh zapletenih procesov so potrebne precejšnje zaloge hranil, zlasti beljakovin, vitaminov in mineralov. Pri tistih, ki teh zalog nimajo, njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe in čas ozdravitve se podaljša.

V času okužbe je hormonsko stanje v telesu podobno ekstremnemu stresu, kar bolnemu daje občutek utrujenosti, oslabelosti, zaspanosti, hkrati pa se zmanjšajo potrebe po hrani, pijači, gibanju in družabnih stikih. To ima svoj smisel, saj nas prisili, da med boleznijo počivamo in s tem pomagamo organizmu in imunskemu sistemu.

Stres vpliva na imunsko odpornost.

Kronični stres je eden najmočnejših zaviralcev imunskega sistema in nanj deluje podobno zaviralno in škodljivo kot kronična vnetja. Obvladovanje stresnega stanja je zato bistveno za zdravo odpornost. Zelo učinkovita je telesna dejavnost. Telesni napor preko svojih meja zmogljivosti pa nasprotno prinese le dodaten stres, ki nas izčrpava. Poleg telesnega počutja je ključno še duševno stanje. Na splošno pa vse, kar vpliva na živčevje in hormonsko ravnovesje, zaradi povezanosti vpliva tudi na imunski sistem.

PREVENTIVA

1. Zdrava prehrana Imunski sistem deluje razmeroma optimalno, če ima na voljo vse potrebne snovi za svoje delovanje. Snovi za delovanje imunskega sistema seveda dobimo z ustrezno prehrano. Če ne uživamo take hrane, da bi organizem iz nje pridobil vso potrebno energijo in gradbene snovi, naša odpornost seveda pade.Nekateri so omejeni pri doseganju ustrezne pestrosti hranil zaradi bolezni, slabih navad, neizobraženosti, revščine. Predvsem pa vsaka dieta, ki omejuje določene vrste prehrane, oži prehransko pestrost in s tem zmanjša možnost, da telo samo izbere ustrezna hranila. Vse omejevalne diete morajo biti zato dobro premišljene in načrtovane.

• Prehrana naj bo raznovrstna, bogata z vitamini, minerali in esencialnimi maščobnimi kislinami. Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov C in E, železa, kalcija ter drugih antioksidantov, ki krepijo naše zdravje.
• Pomaranče, mandarine, grenivke, jabolka, hruške in kivi so jesensko sezonsko sadje, ki ponuja bogato paleto zdravih mikroelementov.
• Esencialne maščobne kisline najdemo v oreških, olivnem olju, ribah. Slednje so tudi bogat vir vitaminov C in E, železa in drugih hranljivih snovi.
• Če ne marate  sadja oz. zelenjave, ju lahko zmiksate v okusen, hranljiv in z vitamini bogat sok. Najbolj zdrava pijača je voda. Otroci pa za razvoj kosti in zob potrebujejo še mleko.

2. Gibanje Potrebujemo ga vsi: otroci, odrasli in starejši. Naj ga bo čim več na svežem zraku v naravi. Otroci potrebujejo še več gibanja kot odrasli, saj gibanje pozitivno prispeva tudi k razvoju kostno-mišičnega sistema. Poskrbimo tudi za ustrezno obleko in obutev, ki naj bo primerna letnemu času.

2. Spanec Odrasli potrebujemo dnevno 7–8 ur spanca, največ ga potrebuje novorojenček – do 18 ur dnevno, dojenčki 12–13 ur in predšolski otroci do 10 ur.

2. Cepljenje stimulira imunski sistem specifično, saj izzove točno določen odziv proti točno določenemu povzročitelju. S cepljenjem lahko še pred okužbo izzovemo nastanek protiteles, proti povzročiteljem gripe, davice, ošpic , rdečk … Predvsem otroci in starejši so dovzetnejši za nekatere okužbe. Zdravstveni delavci svetujejo, da se otroke cepi po programu. Obstajajo tudi neobvezna cepljenja proti pnevmokoku, rotavirusni okužbi, klopnemu meningoencefalitisu in gripi. Starejšim ter ljudem, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, prav tako svetujejo cepljenje proti pnevmokoku in gripi.

2. Dojenje Materino mleko je popolnoma prilagojeno otrokovim biološkim potrebam. Do starosti šestih mesecev svetujejo polno dojenje, nato pa dojenje s hkratnim uvajanjem drugih vrst goste hrane do konca prvega leta, lahko tudi dlje. Dojenje dokazano zagotavlja optimalen telesni in duševni razvoj, dojeni otroci pa tudi manj pogosto kot nedojeni otroci zbolevajo za okužbami prebavil in dihal v prvem letu starosti ter imajo manjše tveganje za pojav nekaterih kroničnih bolezni v kasnejših življenjskih obdobjih. Materino mleko je bogat vir beljakovin, mineralov, vitaminov, protiteles in imunskih celic. Ker pa je sestava materinega mleka odvisna od materine prehrane, se svetuje, da mlada mamica skrbi za zadosten vnos vseh hranil (vitaminov, mineralov, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov).

2. Opustite kajenje Dejstvo je, da je kajenje velik dejavnik tveganja za nastanek in hujši potek srčno-žilnih bolezni (ateroskleroza in z njo povezani zapleti), možgansko-žilnih bolezni (možganska kap, srčni infarkt), kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka. Kajenje neposredno okvarja tkiva in organe, hkrati pa slabi imunski sistem, da se telo težje bori proti poškodbam.

KURATIVA

Ko zbolimo, ostanimo doma, saj tako preprečimo prenos mikroorganizmov na druge osebe. Potrebujemo dovolj počitka. Vsakodnevno zaužijmo zdrav obrok svežega sadja in zelenjave.

V primeru povišane telesne temperature posežemo po zdravilih za zniževanje telesne temperature, v primeru bolečin uporabimo analgetik, pri bakterijski okužbi pa bo potreben antibiotik.

Pri črevesnih okužbah, ki se kažejo z drisko in bruhanjem, priporočajo dodatek probiotikov, saj ti delujejo zaščitno na črevesno sluznico.

Bolan otrok ali odrasla oseba potrebuje počitek, dober spanec in primerno hidracijo s čajem z dodatkom limone. Na tržišču obstajajo tudi različna prehranska dopolnila, ki pomagajo okrepiti naš imunski sistem ter s tem hitreje premagati okužbo.

Kdaj je moteno delovanje našega imunskega sistema? Napake v delovanju imunskega sistema se kažejo s pogostejšim zbolevanjem za nalezljivimi boleznimi, osebe zbolijo za boleznimi, ki jih povzročajo nenavadni povzročitelji (okužbe z mikroorganizmi, ki so običajno neškodljivo prisotni na koži in sluznicah ter so del normalne flore), se dalj časa zdravijo za določeno boleznijo, pri njih bolezen poteka v hujši obliki, imajo kronične okužbe, so utrujeni in na splošno bolj občutljivi.