Mnenja o tem, kdaj, kako in če sploh odstranjevati modrostne zobe, se med zobozdravniki razlikujejo. Nekateri zagovarjajo stališče, da je zobe, dokler ne povzročajo težav, bolje pustiti, drugi so mnenja, da jih je morda bolje odstraniti. Ena in druga stran imata za svoja stališča dobre razloge, obstajajo pa splošne okoliščine, v katerih se vsi načeloma strinjajo, da je modrostne zobe primerneje pustiti ali odstraniti.

Avtor: Luka Šabeder

Bolečine pri izraščanju modrostnih zob

Odrasli imamo lahko do 32 zob. Modrostni zobje se pojavijo zadnji, tik ob kotičkih ustne votline. Pravimo jim tudi osmice, saj so v zobovju osmi zob po vrsti. Običajno se pojavijo v starosti med 17 in 25 let, nekaterim pa se pojavijo mnogo kasneje. Veliko ljudi ima premajhne čeljusti za vseh 32 zob, zato se pogosto zgodi, da nimajo dovolj prostora izrasti. V tem primeru lahko pride do nepravilnega izraščanja ali zobje ostanejo ukleščeni oziroma pokriti z dlesnijo ali s kostnim tkivom. To lahko vodi v bolečino in v primeru nepravilnega izraščanja pritisk na sosednje zobe.

Pritisk lahko malenkostno vpliva na nepravilno postavitev zobne vrste, a se temu vplivu ne pripisuje velikega pomena, saj se položaj zobovja z leti lahko spremeni, ne glede na izraščanje osmic ali ortodontske posege. Na srečo izraščanje ne povzroča vedno težav. Če je v zobovju dovolj prostora, se modrostni zobje postavijo v pravilen položaj in ob izraščanju ne povzročajo nič več težav kot kak drug zob. V primeru, da zob ne more izrasti, pride do občasnih in trajnih infekcij in bolečin, ki se sprva lahko zdravijo z antibiotiki ali manjšimi posegi na dlesnih. Pogosto se zgodi, da ti ukrepi na dolgi rok ne zaležejo in razvijejo se ponavljajoči se simptomi. V tem primeru je odstranitev praktično neizogibna. Če se za odstranitev problematičnega zoba vseeno ne odločimo, lahko pride do kroničnih infekcij, gnitja zoba, bolezni dlesni, grizenja notranjosti lic …

Funkcija modrostnih zob

Modrostni zobje danes ne igrajo posebne vloge. Znanstveniki namreč menijo, da so vlogo odigrali pri naših prednikih, ko je zaradi prehrane, sestavljene predvsem iz listov, korenin, oreškov in mesa, prihajalo do večje obrabe zobovja. Moderna prehrana je v kombinaciji z uporabo jedilnega pribora poskrbela, da modrostni zobje niso več nujno potrebni. Tako v primeru njihove odstranitve zobovje ne izgubi funkcionalnosti.

Kdaj odstraniti?

V primeru, da se odločamo za odstranitev modrostnega zoba, se moramo zavedati, da si mnenja stroke o tem, ali je poseg potreben ali ne, nasprotujejo. Zagovorniki odstranitve pravijo, da je le-to najbolje opraviti čim prej, saj se z leti povečuje tveganje, da bi pri operaciji prišlo do zapletov. Nasprotniki kot razlog proti odstranitvi navajajo ravno tveganja nepotrebnih operacij. Načeloma pa velja, da najboljši čas za odstranitev določi zobozdravnik s pomočjo ortopana oz. panoramskega zobnega rentgena. Odstranitev lahko glede na lego zob in predvideno težavnost odstranitve opravi doktor dentalne medicine oz. stomatolog ali specialist na področju maksilofacialne in oralne kirurgije. Osnovno zdravstveno zavarovanje običajno ne zadošča za kritje stroškov storitve, zato je potrebno imeti sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Število posegov narašča

V ZDA iz preventivnih razlogov modrostne zobe odstranijo približno petim milijonom ljudi letno. Število tovrstnih posegov iz leta v leto narašča tudi pri nas. Če zob ne povzroča težav, vam bo zobozdravnik najverjetneje odsvetoval odstranitev. Za poseg se navadno odloči, ko je jasno, da zob ne bo imel prostora izrasti v ugodno lego, pacient pa doživlja neugodje in bolečine ali kadar se zob izraste le delno in je nagnit.

Postopek odstranitve

Pri operaciji se običajno uporablja lokalni anestetik, s pomočjo katerega se omrtviči območje odstranitve. Občasno se uporabi tudi splošna anestezija, še posebej če se odstranjuje več zob hkrati. Tej praksi se stroka navadno izogiba, bolj priporočljivo je namreč, da se zobje odstranjujejo v daljšem časovnem razmiku. Če je zob prekrit z dlesnijo, vam bo zobozdravnik najprej umaknil tkivo, ki zob prekriva, nato pa nadaljeval z odstranitvijo s pomočjo posebnega vzvoda ali klešč. V določenih primerih je zob potrebno razrezati na manjše (običajno štiri) dele, saj ga je tako lažje odstraniti. Ko je zob odstranjen, se na operirano mesto položi gaza, včasih pa so potrebni šivi. Uporabijo se lahko tudi samorazgradljivi šivi, ki jih ni potrebno odstranjevati.

Po operaciji so posledice, kot so otekanje, omejeno odpiranje ust, lažje težave pri požiranju in povišana telesna temperatura, povsem pričakovane. Pooperativne bolečine so navadno dokaj zmerne in jih je mogoče blažiti z običajnimi zdravili proti bolečinam; odsvetujejo pa se tista, ki ovirajo strjevanje krvi (npr. aspirin). Kot pri drugih kirurških posegih lahko pride do vnetja rane, kar lahko podaljša čas celjenja, večjih posledic pa navadno nima.

Pri modrostnih zobeh zaradi težje dostopnosti pri umivanju hitreje prihaja do pojava kariesa, zato se marsikdo odloči za preventivno odstranitev. V izogib temu je priporočljivejša povečana skrb pri ščetkanju s pravilno tehniko, z uporabo zobnih nitk in ustnih vod.