Avtor: doc. dr. Peter Gajšek, Inštitut za neionizirna sevanja, Ljubljana
Solariji uporabljajo posebne žarnice za porjavitev kože, ki oddajajo ultravijolično sevanje (UV). Raziskave kažejo, da uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože, kožo intenzivno stara in ima še druge škodljive vplive na zdravje. Solariji so na voljo šele zadnjih dvajset let, zaradi dolge latentne dobe kožnega raka in poškodb oči pa se negativni vplivi na zdravje pogosto pojavijo šele čez daljši čas.
Najnovejše raziskave kažejo na jasno povezavo med izpostavljanjem UV-sevanju v solarijih in melanomom ter nemelanomskim kožnim rakom (npr. ploščatoceličnim karcinomom). Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila naprave za umetno sončenje v 1. skupino rakotvornih snovi za ljudi, skupaj z azbestom, s tobakom in z ionizirnimi sevanji. Raziskave kažejo, da je pri ljudeh, ki so pred svojim tridesetim letom začeli redno uporabljati solarij, tveganje za pojav melanoma poveča za 75 %.
UVB-sevanje povzroča porjavelost ter sončne opekline, UVA-sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino in prodira v globlje plasti kože, pa je odgovorno za pospešeno staranje kože. Obe vrsti UV-sevanja negativno vplivata na imunski sistem in povečujeta tveganje za razvoj kožnega raka, tako melanoma (črnega kožnega raka) kot tudi nemelanomskega (svetlega) kožnega raka. V svetu letno odkrijejo okoli 132.000 primerov melanoma, najnevarnejše vrste kožnega raka, ter več kot dva milijona drugih vrst kožnega raka. Večinoma je posledica čezmerne izpostavljenosti UV-sevanju. UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oz. sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so ljudje s svetlo poltjo in mladostniki.
V Sloveniji od leta 2009 velja Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 104/09). Ta določa, da se za namene kozmetičnega sončenja uporabljajo le solariji tretjega razreda, kar pomeni, da učinkovita obsevanost za celotno območje valovnih dolžin 250–400 nm ne presega 0,3 W/m2. Pravilnik določa, da je vsaka tri leta v solariju treba izvesti meritve UV-sevanja, ki jih lahko izvajajo le pooblaščene organizacije za izvajanje meritev optičnih sevanj. Le solarij s pridobljenim potrdilom, ki ga podeli pooblaščena ustanova (npr. kot je Inštitut za neionizirna sevanja) zagotavlja, da je solarij varen in se lahko uporablja v skladu z navodili proizvajalca.
Da bi se prepričali o sevalnih obremenitvah v solarijih med ponudniki storitev v Sloveniji, smo na INIS kot pooblaščeni ustanovi za merjenje optičnih sevanj izvedli meritve UV-sevanj v 73 sončnih studiih v Sloveniji. Rezultati izvedenih meritev kažejo, da skoraj 25 % solarijev ne ustreza zahtevam pravilnika o upoštevanju merilne negotovosti sistema. Zaskrbljujoči pa so tudi rezultati nekaterih meritev solarijev, v katerih mejne vrednosti presegajo dovoljenih 0,3 W/m² tudi za več kot dvakrat. To pomeni, da je preračunani UV-indeks več kot dvakrat višji od UV-indeksa 12, ki predstavlja mejno vrednost 0,3 W/m² in s tem že izjemno izpostavljenost UV-sevanju. Najvišje izmerjene vrednosti v nekaterih solarijih namreč presegajo preračunani UV-indeks 29.
Podatki meritev torej kažejo na to, da je tudi v prihodnje potreben strokovni nadzor in opravljanje meritev UVA- in UVB-sevanja v vseh solarijih. Kot kažejo raziskave mednarodnih in nacionalnih ustanov, je upoštevanje veljavne zakonodaje na področju optičnih sevanj izrednega pomena za zdravje ljudi. Zato naj bodo uporabniki pozorni na tovrstna potrdila in naj zahtevajo od ponudnikov storitev potrdilo, da je solarij, ki ga uporabljajo, v skladu z določili pravilnika. To je pomembno, saj so vsi drugi solariji, v katerih sijalke niso zamenjane in prilagojene tem zahtevam, lahko nevarni za naše zdravje ter povzročajo previsoke sevalne obremenitve ter veliko tveganje za pojav kožnega raka.
Podatki meritev kažejo, da je treba še naprej opravljati kontrolne meritve UV-sevanja v vseh solarijih, da bi zagotovili uporabo solarijev 3. razreda. Prav tako pa je treba pozornost nameniti tudi informiranju javnosti glede neželenih učinkov uporabe solarijev, še posebej med mladimi, ki so tveganjem bolj izpostavljeni, obenem pa tudi pogostejši obiskovalci solarijev.
Zato smo v okviru projekta UV Solar, ki ga delno sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, pripravili številne e-vsebine in e-storitve (na voljo na spletnem portalu www.inis.si) s področja tveganj za zdravje, ki so povezana z UV-sevanji s posebnim poudarkom na solarijih.
Pomemben je podatek o varnostni časovni omejitvi za preprečevanje kratkoročnih škodljivih vplivov UV-sevanja (npr. sončnih opeklin). Te časovne omejitve so odvisne od fototipa kože. Prejeti odmerek UV-sevanja med vsakim izpostavljanjem mora biti dovolj majhen, da ne povzroči opeklin. Kljub dobro vzdrževanemu solariju lahko pričakujemo tudi opekline, če presežemo največji dovoljeni čas uporabe, ki pa je individualno različen glede na posameznikov fototip kože (glej tabelo).
Fototip kože* | Prvi obisk | Drugi obisk | Nadaljnji
obiski |
(I) Zelo občutljiva
Vedno hitro opečena, nikoli ne porjavi |
Ne uporabljaj solarija | ||
(II) Občutljiva
Pogosto hitro opečena, malo porjavi |
5 minut | 7–10 minut | 10 minut |
(III) Normalna
Redko opečena, zmerno porjavi |
5 minut | 7–12 minut | 12 minut |
(IV) Visokotolerantna
Nikoli opečena, dobro porjavi |
5 minut | 10–15 minut | 15 minut |
December 2013