Ledvični kamni so med ljudmi relativno razširjena tegoba. Vsi, ki jih je pestila, vedo povedati, kako strašna bolečina običajno spremlja napad ledvičnih kamnov. Dobra novica je, da lahko sami že s preventivo naredimo precej, pa tudi, če smo jih že ‘pridelali’, obstajajo naravne in operativne metode odstranjevanja te težave. ABC ledvičnih kamnov nam je tokrat osvetlil Andrej Škoberne, dr. med., s Kliničnega oddelka za nefrologijo na UKC Ljubljana.

Avtor: Anja Kuhar

Kakšne tipe ledvičnih kamnov sploh poznamo in kolikšen odstotek ljudi prizadenejo?

Daleč najpogostejši so kamni, sestavljeni iz kalcijevega oksalata. Takšno obliko kamna ima približno 80 % bolnikov z ledvičnimi kamni. Druga najpogostejša vrsta so uratni kamni, ki jih najdemo pri približno 15 % bolnikov z ledvičnimi kamni. Redkejši pa so struvitni, ki lahko nastanejo v nekaterih primerih ponavljajočih se okužb sečil, in cistinski, ki prizadenejo manj kot 1 % bolnikov in so posledica prirojene genetske bolezni – cistinurije.

Kaj botruje nastanku ledvičnih kamnov?

Pri skorajda vseh bolnikih z ledvičnimi kamni lahko odkrijemo jasen razlog za nastajanje ledvičnih kamnov. Pri kamnih iz kalcijevega oksalata je glavni razlog povišana koncentracija kalcija v urinu. Zaradi visoke koncentracije pride do samodejne kristalizacije kalcija in oksalata, kar sčasoma privede do kamna.

Proces je v marsičem podoben nabiranju vodnega kamna (ki je prav tako sestavljen iz kalcija) v gospodinjskih napravah.

Drugi najpogostejši razlog je pomanjkanje citrata v urinu, ki preprečuje kristalizacijo kalcija in oksalata ter s tem nastajanje kamnov. Oba navedena vzroka sta večinoma posledica prirojenih motenj v presnovi telesa, včasih pa sta povezana tudi z načinom prehranjevanja.

Pri uratnih kamnih je glavni razlog nastajanja kamnov prevelika kislost urina, ki je odvisna predvsem od načina prehranjevanja. Sodoben življenjski slog je povezan z vnašanjem velikih količin beljakovin in sladkorjev, oboje pa lahko vodi v kislost urina. Obratno je pri vegetarijancih urin značilno bazičen.

S kakšnimi simptomi ledvični kamni opozarjajo nase?

Ledvični kamni vrsto let običajno ne povzročajo težav, ko se oglasijo, pa se to kaže predvsem z bolečino v ledvenem predelu – levo ali desno ob hrbtenici, v spodnji polovici hrbta. Tipično je bolečina zelo huda in po svoji naravi kot nekakšen nenaden krč, ki nato malo popusti ter spet močno prime. To imenujemo tudi ‘napad ledvičnih kamnov’. Včasih pa bolečine niso tako hude in se lahko kažejo kot nejasno zbadanje v ledvenem predelu.

Kako z diagnostiko potrdimo njihov obstoj?

Diagnozo ledvičnih kamnov postavimo s slikovnimi preiskavami. Danes se v praksi večinoma uporablja ultrazvočna preiskava trebuha, s katero je mogoče videti večino večjih kamnov. Pri zelo majhnih kamnih lahko s to preiskavo kamen tudi spregledamo, vendar pa tako majhni kamni običajno niti ne povzročajo težav. Občasno naredimo tudi rentgensko slikanje trebuha, pri katerem se dobro vidijo kamni iz kalcijevega oksalata, ni pa mogoče videti uratnih kamnov.

Na kakšen način se lahko pacienti znebijo ledvičnih kamnov?

Postopke odstranjevanja kamnov lahko delimo v tri skupine: klasični kirurški poseg, endoskopski posegi in zunajtelesno drobljenje.

Na srečo klasični kirurški posegi, ki so za bolnika tudi najbolj invazivni, danes skorajda niso več potrebni. Endoskopski posegi so za bolnika bistveno manj obremenjujoči in se v praksi večkrat uporabljajo, predvsem ko gre za velike kamne ali kamne na določenih mestih. Najmanj invaziven poseg je zunajtelesno drobljenje s pomočjo zvočnih valov, ki je prva metoda izbora za večino bolnikov z ledvičnimi kamni. Izvaja se s pomočjo naprav, ki pošiljajo usmerjene zvočne valove v smeri proti kamnu. Ti valovi razbijejo kamen, ki se nato lažje spontano izloči v obliki majhnih drobcev.

Se lahko pacienti proti kamnom borijo tudi s pomočjo prehrane ali posebne diete?

Daleč najpomembnejši ukrep, usmerjen predvsem v preprečevanje nastajanja kamnov, je uživanje dovolj velike količine tekočin. S tem spodbujamo izločanje večjih količin urina, ki je zato tudi bolj razredčen, v takšnih pogojih pa kamni težje nastajajo. Običajno bolnikom z ledvičnimi kamni priporočamo, da zaužijejo toliko tekočine, da bi preko dneva izločili 2–2,5 litra urina. Navadno to pomeni, da moramo zaužiti okoli 2,5–3 litre tekočine dnevno. V vročih dneh ali po intenzivnih fizičnih aktivnostih je lahko ta številka še višja, saj v teh primerih izgubljamo več tekočine z znojenjem in posledično manj z urinom. Posebna pozornost je potrebna le pri bolnikih, ki imajo srčna obolenja ali oslabljeno ledvično delovanje, saj je v teh primerih povečan vnos tekočin lahko tudi zelo škodljiv, zato je posvet z osebnim zdravnikom nujen.

Čeprav imamo v Sloveniji relativno trdo vodo z večjo vsebnostjo kalcija, uživanje vode ni povezano z nastajanjem ledvičnih kamnov, zato voda ostaja še vedno najboljša izbira za bolnike z ledvičnimi kamni. Ugodne učinke imajo lahko tudi naravni sadni sokovi, predvsem limonada, ki vsebuje veliko citrata, odsvetovano pa je uživanje večjih količin komercialnih sladkanih pijač. Te običajno vsebujejo ogromne količine sladkorja in lahko pomembno vplivajo na nastanek debelosti in tudi sladkorne bolezni, oboje pa lahko celo vpliva na nastajanje ledvičnih kamnov.

Načeloma naj torej pijejo veliko vode, na kaj pa morajo paziti pri prehranjevanju?

Dolgo časa je veljalo, da je za bolnike z ledvičnimi kamni priporočljiva prehrana z omejenim vnosom živil, ki vsebujejo kalcij. Danes vemo, da to ne drži. Resnica je pravzaprav ravno nasprotna. Raziskave so pokazale, da prehrana z omejenim vnosom kalcija privede do še hitrejšega nastajanja ledvičnih kamnov, zato bolnikom priporočamo normalen vnos mlečnih izdelkov in drugih živil s kalcijem. Priporočljivo pa je omejiti vnos soli s hrano. Uživanje soli namreč poveča izločanje kalcija z urinom.

V sodobnem zahodnem svetu je to izjemno težko, saj smo ljudje navajeni slane hrane, skorajda vsa komercialno izdelana živila (kruh, salame in druge mesnine, konzerve itd.) vsebujejo zelo veliko soli. Dieta z omejenim vnosom soli torej temelji predvsem na uživanju svežih živil in doma pripravljenih jedi. Na splošno je priporočljiv tudi povečan vnos zelenjave in sadja, saj ta živila vsebujejo velike količine citrata. Pri bolnikih z uratnimi kamni pa je priporočen predvsem omejen vnos beljakovin, zlasti beljakovin živalskega izvora, ki jih največkrat zaužijemo z mesom oziroma mesnimi izdelki.

Ali lahko domača zdravila, tinkture in zelišča blagodejno vplivajo na ledvične kamne?

V znanstveni literaturi je zelo malo podatkov o uspešnosti različnih zelišč pri preprečevanju kamnov. Eksperimentalni podatki, ki temeljijo večinoma na živalskih poskusih, kažejo, da vsebujejo nekatera kitajska zelišča ter granatno jabolko snovi, ki bi lahko preprečevale nastajanje ledvičnih kamnov.

Ni pa podatkov o uspešnosti teh zelišč pri zdravljenju bolnikov z ledvičnimi kamni. Glede na obilico drugih načinov zdravljenja, ki so dokazano uspešni tudi pri zdravljenju bolnikov, se zdi bolj smiselno najprej poskusiti z uveljavljenimi načini zdravljenja.

Preventiva

Na prvem mestu je predvsem primerno uživanje tekočin in pravilna prehrana. Poleg tega pa so pomembni tudi ostali dejavniki, ki zaznamujejo zdrav življenjski slog, kot sta redna telesna vadba in vzdrževanje primerne telesne teže. Znano je namreč, da sta debelost in sladkorna bolezen povezani z ledvičnimi kamni, znižanje telesne teže pa lahko pozitivno vpliva tako na zdravljenje sladkorne bolezni kot tudi na nastajanje ledvičnih kamnov.