Avtor: Saša Vrbančič
V višino zraste do enega metra. Njeni listi so izredno veliki in dekorativni, krasijo jo tudi čudoviti cvetovi nežno rumene barve. Najdemo jo pod več imeni: indijski žafran, kitajske korenine in celo rumeni ingver, ker mu je zelo podobna. Če bi jo izkopali, bi takoj vedeli, zakaj je njegova sorodnica.
Rumeno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin in prav ta naj bi bil glavna zdravilna učinkovina. Kurkuma vsebuje tudi črni poper, ki bistveno izboljša biološko aktivno razpoložljivost kurkume.
Uspeva pri temperaturi najmanj 18 stopinj, zato pri nas kot vrtna rastlina ne uspeva. Od junija do avgusta jo razmnožujejo z delitvijo korenik, ki jih nato sadijo v vrste z razmikom nekaj manj kot 1 m. Vegetacijska doba traja približno 10 mesecev in v tem času se listi začnejo barvati rahlo rumeno. Takrat se začne žetev. Rastline izkoreninijo, manjši del podzemnih delov shranijo za nadaljnje sajenje, večino pa očistijo, posušijo in nato zmeljejo v droben prah.
Zanimivost
Menda naj bi kurkuma odganjala mravlje. Kurkuma je lepa kot okrasna rastlina, zato jo lahko posadimo v lonec in čakamo na njeno okrasno listje.
V rastlinskem svetu velja za eno najbolj zdravilnih rastlin. Rizomi ali podzemna stebla so tisti deli rastline, ki jedi obarvajo rumeno. Tudi žolč je rumene barve in v zdravilstvu se uporablja za pospeševanje izločanja žolča, saj stiska namreč žolčni mehur. Njeno eterično olje topi žolčne kamne, skupaj z barvilom pa razkužujeta žolčni mehur in žolčevod ter blažita njuno vnetje.
Zaradi svoje sposobnosti preprečevanja vnetij, je koristna pri vnetjih vseh vrst, tudi pri artritisu. Bolniki z revmatoidnim artritisom so ob rednem dodajanju kurkume v jedi poročali o občutnem izboljšanju gibljivosti, jutranje okorelosti in bolečin v sklepih.
V ajurvedi oziroma indijski tradicionalni medicini se že tisočletja uporablja za zdravljenje rakavih obolenj in pri pojavih luskavice (psoriaze), prav tako pa tudi v kozmetičnih izdelkih.
Kurkuma pospešuje prebavo in ima antiseptične učinke. Poleg tega ima tudi shujševalne, regeneracijske in razstrupljevalne sposobnosti.
Poleg uporabe v zdravilstvu se uporablja tudi kot dodatek oziroma aditiv v predelani hrani. V tem primeru nosi oznako E 100. Kot aditiv delno varuje živila pred sončno svetlobo. Je tudi ena od osnovnih začimb karija, uporabljajo jo v slanih in sladkih jedeh. V tekstilni tehnologiji jo uporabljajo za barvanje tkanin.
Ne pretiravajte z dodajanjem. Že majhna količina bo jed obarvala rumenkasto. Prav izrazitega okusa tudi nima. Dodajamo jo vedno na koncu kuhanja tako kot vse začimbe. Sodi v slane in sladke jedi, rižote, zelenjavne namaze, jedi na žlico … Poskusite jo dodati v veganske palačinke – prav lepo rumene bodo!
Maj 2013