Avtor: Saša Vrbančič
Evropski kemik Richard Willstaetter je odkril, da rastlinam dajeta zeleno barvo dve barvili: klorofil A, ki je rumenozelene barve, in klorofil B, ki je modrozelene barve. To odkritje mu je prineslo Nobelovo nagrado. V istem času so ugotovili tudi presenetljivo podobnost med klorofilom in našim krvnim barvilom.
Navidezno sta si obe snovi podobni. Razlikujeta se le v tem, da je v osrednjem delu molekule klorofila magnezij, v molekuli hemoglobina pa atom železa. Poleg tega obstaja podobnost med njima tudi po drugih značilnostih in le nekatere od njih je mogoče spoznati z analiziranjem. In tako kot klorofil vpija in shranjuje energijo sonca, tudi kri v človeku opravlja veliko več kot le prenaša hranila.
Da je to res, lahko na lastni koži opazijo mnogi, ki so kljub uživanju različnih preparatov še vedno slabokrvni. Kitajska medicina pravi, da je naša kri odraz naše energije. Kri ne more biti boljša, kot je či. Če je čija premalo, če so pretoki zamašeni, če v nas prevladuje temačno razpoloženje, potem noben, še tako dober in drag preparat, ne pomaga. Naša kri bo slaba in to se bo izrazilo na našem počutju.
Samo gnojenje rastlin brez neposrednega vpliva sončne svetlobe ne pomaga. Rastlina ne bo tvorila klorofila. Torej tudi ‘gnojenje’ človeškega telesa z različnimi prehranskimi dodatki ne bo pomagalo, če ga ne bomo izpostavili sončni svetlobi. Tudi dr. Budwig, nemška biokemičarka, ki se je ukvarjala predvsem z raziskavami, kako zdraviti rakave tumorje, primerja procese v zelenih rastlinah s procesi v človeškem telesu. Meni, da ko hodimo po elektromagnetnem polju gozda, se oskrbujemo s sončno energijo. Tudi pri pretoku krvi po naših žilah gre za gibanje električnega naboja v magnetnem polju.
Vse to pomeni, da je naša krvna slika pomemben pokazatelj našega psihofizičnega stanja. Če je slaba, kar pomeni, da so vrednosti neustrezne oziroma izven priporočenih okvirov, potem je čas, da zavihamo rokave. K izboljševanju krvne slike je treba pristopiti celostno. Če vam nekdo ‘najeda’ oziroma vam ‘pije kri’, ugotovite, kdo je to in zakaj se to dogaja. Preverite, kakšno hrano uživate. Ali je to hrana, ki je mrtva? Zamenjajte jo s hrano, ki je užila veliko svetlobe. Sonce je naš prijatelj, ne sovražnik, zato poskrbite, da užijete zadostne količine sončne svetlobe. Tako kot rastline, tudi naše telo nujno potrebuje sončno svetlobo za izdelavo hemoglobina.
Srce vsak dan prečrpa približno deset kubičnih metrov krvi. To pomeni vsako uro 400–500 litrov. Če smo dehidrirani, se kri zgosti. Na ožilju začnejo nastajati poškodbe, ki jih telo poskuša obvarovati. To stori tako, da izloči več holesterola, ki deluje kot obliž za poškodovano mesto. Če je kri zdrava, polna kakovostnih hranil, če prenaša dovolj kisika in je njena viskoznost ustrezna, bosta zdrava tudi srce in ožilje, skozi katera kri nenehno potuje.
Zelo koristno je uživanje sveže stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov, seveda brez sladkorja. Če bi vedeli, kako koristen je sok iz mlade ječmenove trave, bi ga pili vsak dan.
Mlada ječmenova trava namreč vsebuje vse antioksidante, ki varujejo ožilje.
Zeleni sok ječmena vsebuje 11-krat več kalcija od mleka in 7-krat več vitamina C od pomarančnega soka. Zelena ječmenova trava vsebuje aminokisline, beljakovine in vitamine B1, B2, B6, C, folno kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo, baker, cink, betakaroten, mangan. Poleg tega vsebuje tudi encime, ki jih telo dnevno potrebuje za rast in razvoj ter ravnovesje. Ker je zelo alkalna, pomaga telesu ohranjati alkalno in kislo razmerje. Deluje protivnetno in antirazjedno, zato omogoča učinkovito obrambo pred množico bolezni, vključno z rakom in s prebavnimi motnjami. Popravi poškodovano kožo, ustavi nepravilno rast celic in pospeši okrevanje po bolezni. Ker pomaga celicam, da se popravijo, prepreči prezgodnje staranje.
Trg ponuja množico različnih bio in eko izdelkov. Bodite pozorni, katere izdelke iz ječmenove trave boste kupili. Predvsem poglejte, ali kupujete posušeno ječmenovo travo ali dehidriran sok. Posušena ječmenova trava vsebuje bistveno manjši delež klorofila. Preverite tudi o metodi sušenja oziroma dehidracije. Gre za izjemno občutljivo superživilo, ki lahko hitro oksidira, če je sušeno v prisotnosti zraka ali pri višjih temperaturah.
Zanimivost
Leta 2007 je bil ječmen četrti na svetu po pridelavi žitnih zrn. Uporablja se za juhe, enolončnice, kruh, za pivovarski proces za viski in pivo, seveda pa tudi za krmo živali.
Januar 2013