Otroci s podeželja imajo manj alergij

default image

»Moj malček ima alergijo na mlečne izdelke.« »Evica pa dobi izpuščaje, če jé arašide.« Mladi starši, saj poznate takšne izpovedi »sotrpinov«, kajne? Lahko se potolažite, da določene alergije na hrano z leti izginejo in da se lahko izpuščajem, rdečici, prebavnim motnjam izognete z neuživanjem določene vrste hrane. Asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med., spec., ki dela na Kliniki Golnik, vam lahko razjasni še kakšno vprašanje več na področju alergij na hrano. K branju prispevka ste vabljeni tudi tisti odrasli, ki imate podobne težave ali sumite, da jih imate.

Avtor: Andreja Hergula

 

Živali v hlevu – manj alergij

Po nekaterih podatkih naj bi imelo alergijo na hrano 6 odstotkov otrok do 3. leta. Iz pogovorov z mladimi starši imamo večkrat občutek, da je alergij še več. Dejstvo je, da je pojavnost alergij v zadnjih desetletjih naraščala. Je morda vzrok v onesnaženosti okolja? Po mnenju dr. Mihaele Zidarn preverjenih podatkov o tem, da bi onesnaženost okolja vplivala na porast alergij, ni. Lahko bi vplivala predvsem na alergene v vdihanem zraku. Na boljšem so otroci s podeželja. Otroci, ki živijo v pristnem naravnem okolju in so v vsakodnevnem stiku z živalmi v hlevu, bistveno redkeje zbolijo za katero od alergijskih bolezni.

 

Nekatere prerasteš

Alergija je neprijetna, lahko se pojavijo krči, driska, bruhanje, rdečica, otekanje, kihanje, oteženo dihanje, … Verjetno se zato sprašujete, ali lahko alergija iz otroštva preprosto izgine. Strokovno mnenje mag. Zidarn je, da precej alergijskih bolezni otroške dobe otroci prerastejo (npr. alergijo na mleko), nekatere pa vztrajajo celo življenje (npr. alergija na oreščke in arašide).

 

V Španiji alergični na breskve

Alergijo na hrano lahko dobimo tudi v odrasli dobi, čeprav o njej prej ni bilo ne duha ne sluha. Pojav alergije za hrano pri odraslem je razmeroma redek, a možen. Najpogostejši sprožilci alergij na hrano so oreščki in jajca. Kljub temu mag. Zidarn pravi, da podatkov za Slovenijo ni, obstajajo pa za Evropo, vendar so med državami precejšnje razlike. V Španiji je na primer pogosta alergija na breskve, v Švici pa na zeleno. Najpogostejši alergeni v evropskih državah so mleko, jajca, moka, arašidi, oreščki, sadje in zelenjava.

 

Preobčutljivi ali alergični?

Ločimo več različnih izrazov. Preobčutljivost na hrano pomeni, da dobi oseba po zaužitju določene hrane ponovljive težave, ki so objektivne. Ko je vzrok te občutljivosti v pretiranem odzivu imunskega sistema, govorimo o alergiji. To delimo na takojšnjo in kasno. Takojšnja se zgodi kmalu po zaužitju hrane. Pojavi se oralni alergijski sindrom. Bolniki imajo težave v ustih po uživanju surovega pečkatega in koščičastega sadja in zelenjave. Redkejša, potencialno smrtno nevarna je anafilaksija, ki nastane zelo hitro po zaužitja alergena v hrani. Osebe, ki so že kdaj doživele anafilaktično reakcijo, morajo zaradi zapletov imeti vedno pri sebi torbico za prvo pomoč. Najpogosteje jo povzročajo arašidi, oreščki, ribe, morski sadeži pa tudi jajca, moka in mleko. Pri kasni preobčutljivosti gre za bolezni prebavil, ki so pogostejše v otroški dobi. Kažejo se s prebavnimi motnjami, lahko pa tudi huje, npr. z zaostankom v rasti.

 

 

Intoleranca je nekaj drugega

Nekateri se soočajo tudi z intoleranco na hrano. Tukaj ni vključen imunski sistem, ampak gre za pomanjkanje encimov, ki sodelujejo v prebavi. Gotovo ste že slišali za laktozno intoleranco. Tu je manj aktiven encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Težave, ki se ob tem pojavijo, so napihnjenost, bolečine v trebuhu in druge prebavne motnje. Intolerance so večinoma trajne, minejo le v primerih hujšega vnetja črevesja.

 

Brez konzervansov bo bolje

Ste že slišali, da se lahko alergija pojavi tudi na barvila, konzervanse in druge dodatke k prehrani? Žal je temu tako. Tej vrsti alergije rečemo psevdoalergija. Poteka podobno kot pri navadni alergiji, le imunski sistem nima nič pri tem oz. ni odgovoren za nastanek težav. Pri bolnikih s koprivnico ali astmo se stanje bolezni lahko izboljša, če bolniki uživajo hrano brez dodatkov, torej brez barvil in konzervansov.

 

Alkohol – velik NE

Verjetno menite, da bodo zdravniki takoj ugotovili, na kaj ste alergični. A vendar ni čisto tako. Po besedah mag. Mihaele Zidarn bolniki pogosto sami ugotovijo povezavo med uživanjem določene hrane in alergijsko reakcijo. Včasih pa se zgodi, da zdravniki kljub obsežnim in zahtevnim testiranjem ne uspejo ugotoviti, katera hrana povzroča težave. Reakcija se včasih sproži v kombinaciji z naporom, uživanjem alkohola, zdravili proti bolečinam … Diagnozo alergije na hrano je treba zaradi lažno pozitivnih ali lažno negativnih testov potrditi s t. i. provokacijskimi testi. To pomeni, da bolnik zaužije osumljeno hranilo v nadzorovanih pogojih. Tovrstni testi so potencialno nevarni in časovno zelo zahtevni.

 

Ste vedeli, da …

… lahko alergijo povzroči skoraj vsako hranilo, ki vsebuje beljakovine? 

… je pri celiakiji prisotna preobčutljivost za gluten, prisoten v žitih? A odziv imunskega sistema je bolj zapleten kot pri običajnih alergijskih boleznih in ima precej elementov avtoimunskega odziva.

 

Januar 2013

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content