Visoka občutljivost je nekaj, s čimer se rodimo. To ni motnja, temveč lastnost, ki je prisotna pri skoraj 20 odstotkih prebivalcev (med njimi so tako ženske kot tudi moški), biologi pa so jo opazili tudi pri vseh višje razvitih živalih. Možgani visoko občutljivih ljudi predelujejo več informacij. Ti vidijo več, slišijo več, zaznavajo več, občutijo intenzivneje, … Kot bi imeli na nosu še ena očala, na ušesih slušni ojačevalec, na rokah petdeset prstov namesto desetih itn.

Avtor: Katerina Jazbec

Zasuti z informacijami

Največji izziv visoko občutljivih oseb je verjetno ta, da jih preplavijo informacije tako zunanjega kot tudi notranjega sveta. Opazijo stvari, ki jih drugi ne, če se zadržujejo na mestu, kjer so stvari zelo intenzivne, kompleksne, kaotične ali nepoznane, je vsega preveč. To lahko vodi v bolečino, utrujenost, stres, živčno napetost ali druge odzive. Npr. parfum sodelavca jim lahko povzroči glavobol, stalno brnenje naprave v prostoru jih naredi nemirne, več kot dve uri na družabni zabavi jih izčrpa, …

Zaradi odzivnosti na vse dražljaje zunanjega sveta so visoko občutljive osebe v bolečih situacijah nagnjene k depresijam in živčnim napetostim, kljub temu pa ima prav ta občutljivost tudi pozitivno plat – njihovo življenje zelo obogati, saj so zvoki, vonjave, slike, razgledi itd. vsi tako zelo živi.

Močno čustveno zavedanje

Svet rahločutnih zaobjema tudi globoko zavedanje lastnih čustvenih stanj. Ta čustvena stanja pa so tako intenzivna, da sooblikujejo njihovo osebnost in življenje v celoti – uspešnost pri delu, družabno življenje, intimne odnose (tako močno, kot na primer to storita spol in rasa). Solze v očeh so lahko pogost dejavnik, naj bodo posledica bolečega odziva na komentar druge osebe, sočustvovanje ob bolečini drugega ali ganjenost ob ljubezni polnem prizoru. Iz tega razloga pogosto slišijo, naj ne bodo »tako mehki«, »preobčutljivi«, »cmeravi«, …

Visoko občutljive osebe tudi zelo močno zaznavajo čustva (morda celo misli) drugih ljudi in jih lahko izredno intenzivno doživljajo v sebi. Takšnim osebam je zelo težko preživljati veliko časa ob ljudeh, ki kipijo od jeze. Radi se obdajo s pozitivnimi ljudmi, saj jih ti navdihujejo, medtem ko jih negativne izkušnje v odnosih lahko izredno potrejo in dotolčejo.

Močna empatija do drugih jih naredi zelo dobre v poklicih, kot so učitelj, terapevt, vodja itd. Prav zaradi te rahločutnosti lahko občutijo vaše počutje, še preden ga začutite sami.

Velika ustvarjalnost

Med umetniki je dokazano veliko visoko občutljivih oseb. Ti zaznavajo kulturne tokove veliko prej, preden se ti udejanjijo v družbi, zato tudi pogosto živijo izven splošno razširjenih vrednot. Zlahka vidijo bogastvo v majhnih stvareh, ki jih večina običajno spregleda.

Potrebujejo veliko časa zase

Zaradi kompleksnosti notranjega doživljanja potrebujejo visoko občutljive osebe čas zase, v katerem lahko v miru predelajo širok spekter informacij, ki ga stalno sprejemajo. Meditacija, sprehod v naravi, počitek v mirni sobi, nekaj, kar pomirja, je skoraj nujen del vsakodnevnega življenja.

Visoka občutljivost je normalna

Visoka občutljivost je nevtralna lastnost, ki pa se izkaže kot pozitivna ali negativna v določenih situacijah. Naša družba ne ceni občutljivosti, temveč jo dojema bolj kot šibkost. Osebe so pogosto označene kot »sramežljive«, »plašne«, »zavrte«, »nevrotične«, »introvertirane«, … Te oznake so napačne. Kar trideset odstotkov visoko občutljivih je ekstrovertiranih, zadržano pa delujejo zato, ker se zavedajo različnih možnosti v dani situaciji in vedno premislijo, preden gredo v akcijo.

Nekatere visoko občutljive osebe se sicer srečujejo z bolezenskimi stanji, kot je nevrotičnost, a ta ni prirojena in tudi ni njihova osnovna lastnost. Pogosteje kot ostali imajo migrenske glavobole, sindrom kronične utrujenosti, sindrom razdražljivega črevesja, alergije in fibromialgijo. Ko gre za bolezensko stanje, ga je seveda treba ozdraviti, če pa gre za to, da je oseba označena kot »preveč čustvena« ali »preveč občutljiva«, pa je to lahko le kritika, ki izhaja iz tega, kakšna so merila večine v družbi.

Bodite pozorni na visoko občutljive otroke

Prav tako je eden od petih otrok takšen z zelo zavednim živčnim sistemom in se hitro odziva na vse. Zaznajo subtilne spremembe, radi globoko premislijo, preden se odzovejo, zlahka jih preplavijo informacije okolja ali pa čustvene težave drugih oseb. Nekateri visoko občutljivi otroci so iz tega razloga precej težavni, saj so zelo aktivni, čustveno intenzivni, zahtevni in vztrajni, spet drugi so lahko zelo mirni, usmerjeni navznoter in jih je izredno zlahka vzgajati, le težko se pridružijo skupini otrok, ki jih ne poznajo. Ne glede na to, ali so glasni ali zadržani, so prav vsi zelo občutljivi na njihovo čustveno in fizično okolje.

Če je vaš otrok takšen, sprejmite to čudovito lastnost, visoka občutljivost ni sindrom. V njem je veliko ustvarjalnosti, intuicije, presenetljive modrosti, empatije do drugih, … Da vaš otrok lahko resnično vzcveti, potrebuje vaše globoko razumevanje.

Nekaj nasvetov za visoko občutljive ljudi:

• Določite čas umirjanja. Vsakodnevno oz. večkrat na dan,  če je mogoče, nekaj minut posvetite meditaciji in globokemu dihanju. To bo umirilo vaše telo in močno dejavne možgane. Čez dan se lahko preveliki stimulaciji izognete tudi tako, da na primer ugasnete radio med vožnjo. Če ponoči nimate popolne tišine, lahko poskusite spati z ušesnimi čepki (te sicer lahko v določenih primerih uporabite tudi čez dan).
• Ko vas kaj prizadene, naredite vse, da vas to ne bo zelo globoko potrlo. Vprašajte se: »Ali gre res zame? Kakšna je namera druge osebe? Ali se odzivam, ker to v meni prebudi strah? Kako si lahko razložim dano situacijo na drugačen način?« Sčasoma se boste naučili nadzirati svoje odzive.
• Spremenite odnose. Če ste v odnosu, ki vas zelo energijsko izčrpava, bodite jasni: »Vem, da greš skozi težko obdobje. Ko se boš želela pogovarjati o rešitvah, bom tu, tole pa sedaj zelo težko poslušam.«
• Poskrbite, da boste dovolj spali.
• Jejte zdravo hrano, ki jo zaužijete v enakomerno razporejenih obrokih (ne bodite dlje časa lačni).
• Omejite uživanje kave, saj visoko občutljive osebe lahko razdraži že zelo nizka vsebnost kofeina (tudi v sledeh).
• Luči v prostoru imejte malce zatemnjene.
• Opravke uredite v urah, ko je najmanj gneče.
• Redno se odpravite v naravo.

Ali ste visoko občutljiva oseba?

• Ali ste občutljivi na močno svetlobo, močne vonjave, hrapavo tkanino ali močan hrup?
• Ali postanete raztreseni, ko morate veliko narediti v kratkem času?
• Ali se izogibate filmom z nasilno vsebino?
• Ali se morate umakniti v tišino, posteljo ali mirno sobo, ko je dan zelo poln – ste zelo zaposleni?
• Ali svoje življenje prilagajate tako, da se izogibate napetim situacijam, ki bi vas lahko popolnoma preplavile?
• Ali opazite ali uživate v finih vonjavah, okusih, zvokih ali umetniških delih?
• Ali imate bogato in kompleksno notranje življenje?
• Ali so vas v otroštvu starši ali učitelji dojemali kot občutljive ali sramežljive?

To so vprašanja, ki jih dr. Elaine N. Aron, klinična psihologinja, običajno zastavlja svojim strankam. Dr. Aron je sicer prva, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opisala tako imenovano visoko občutljivo osebnost. Visoko občutljivim osebam že več kot dve desetletji pomaga prepoznati svojo lastnost in jih uči, kako to uporabiti v vsakdanjih situacijah.

Januar 2013