Oteženo dihanje, kašljanje … Medtem ko pomladi nekateri uživamo v toplih sončnih žarkih in živobarvnih cvetovih, se drugi spopadajo s težavami, ki jih za astmatike povzroča cvetni prah. Število obolelih za astmo je v zadnjih letih močno naraslo, kljub temu pa se številni še danes ne zavedajo, kako pomembno je pravočasno prepoznati znake in umiriti ter omejiti obolenje. Prvi torek v mesecu maju je tako posvečen svetovnemu dnevu astme, obolenju, na katerega je opozarjal že sam Hipokrat.

Avtorica: Nika Arsovski

Prve znake zabeležili že na Daljnem vzhodu

Astma je kronična bolezen, za katero je v zadnjih letih obolelo kar 300 milijonov ljudi po vsem svetu, in čeprav je stara vsaj toliko kot človeštvo, se je zanimanje zanjo zbudilo šele pred leti, saj se je število obolelih v zadnjem času močno povečalo. Prav slavni grški antični zdravnik Hipokrat je zaslužen zato, da je beseda astma že v času starih Grkov postala sinonim za težave z dihanjem, ki jih je takrat slavni zdravilec pripisal predvsem delavcem v stiku s kovinami in krojačem. Beseda astma izvira iz grške besede ´aazein´, lahko bi jo prevedli kot kratko in hitro dihanje, kakršno je značilno za napor ali razburjenje.

Kljub temu pa so prve znake astme zabeležili že Kitajci davnega leta 2600 pred našim štetjem, opisali so jih kot glasno dihanje, skušali pa so tudi poiskati zdravilo, pri čemer so se zatekli k naravi. Danes, tisočletja potem, astma sodi med najpogostejše kronične pljučne bolezni. Predvsem v razvitem svetu se njen porast nezadržno širi, tudi zaradi prisotnosti večjega števila alergijskih bolezni, pojav prehranskih alergij je vedno pogostejši. Temu navkljub pa vzroki za nastanek astmatskega vnetja še danes niso povsem znani. Vnetje pospešujejo in poslabšujejo astmo alergeni, virusi in nekatere bakterije, zaradi vnetja pa se zožijo dihalne poti, kar se odraža v oteženem dihanju, kašlju, tiščanju v prsih in pekočem dihanju.

Pogosto se prvi simptomi izrazijo kot nočni ali jutranji kašelj ter težka sapa ob telesnih obremenitvah. Prav zato je pomembno, da astmo pravočasno odkrijemo, saj se lahko kakovost našega življenja ob nevednosti močno poslabša. Slabo zdravljena astma tako povzroča hude neprijetnosti, lahko pa celo ogrozi naše življenje. Sprva poskrbimo za odstranjevanje alergenov in dražljivcev iz okolja, ker pa to ne zadošča, vnetje zaviramo predvsem z zdravili. Kljub temu astme z zdravili ni mogoče dokončno pozdraviti, lahko jo le nadzorujemo.

Ob telesni dejavnosti potrebna previdnost

Poleg dražilcev, kot so alergeni, pa v poslabšanje astme lahko vodi tudi telesna obremenitev, vendar pa v nasprotju z drugimi sprožilci gibanja strokovnjaki ob pojavu obolenja ne omejujejo. Ravno nasprotno, telesna dejavnost lahko ljudem z urejeno astmo celo koristi. Kljub temu je ob dejavnosti potrebna previdnost. Telesni napor namreč lahko privede so bronhokonstrikcije – gladke mišice bronhije skrčijo, dihalne poti pa zato zožijo. V splošni populaciji je prevalenca tovrstne bronhokonstrikcije 7–20-odstotna, pri športnikih, kjer je delež višji, pa je odvisna predvsem od vrste športa in nivoja maksimalne obremenitve.

Z­ napo­rom­ spro­že­na­ bron­ho­kon­strik­ci­ja se ­poja­vi ­zara­di­ izgu­be­ vode ­na nivoju dihal­nih ­poti, ki­ je­ posle­di­ca­ nezadostnega gret­ja­ in­ vla­že­nja­ veli­kih volum­nov­ zra­ka­ v­ krat­kem­ času.­ Glav­na deter­mi­nan­ta­ za­ težo ­odgo­vo­ra­ dihal­nih­ poti je­ vseb­nost­ vode­ v­ vdi­ha­nem ­zra­ku ­in raven venti­la­ci­je­ med­ tele­snim ­napo­rom­. Če bi pričakovali, da ima glede na populacijo astmo tudi desetina športnikov, bi se močno ušteli. Obstajajo namreč športi, pri katerih je pojav astme pogostejši, tudi zaradi načina izvajanja treninga. To so športi z intenzivnimi in dolgotrajnimi napori, mednje uvrščamo tek na smučeh, biatlon, hokej. Športi, ki jih izvajamo zunaj v mrzlih, zaostrenih vremenskih pogojih z daljšim časovnim intervalom. Večji delež astmatikov je tudi med kolesarji in plavalci.

Otroci s podeželja naj bi bili manj izpostavljeni obolenjem, kot je astma

Število obolelih za astmo iz leta v leto narašča, pred desetletjem je bila ocena prevalence na slovenskih tleh tako 60.100, leta 2014 pa je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znašala že 88.100. Zanimiv je tudi porast med spoloma, medtem ko je bilo leta 2007 med obolelimi več moških, dandanes za astmo pogosteje obolevajo ženske. Pred obolenjem niso ‘varni’ niti otroci. Število obolelih otrok za astmo narašča, po nekaterih ocenah naj bi se z njo spopadala že kar desetina otroške populacije. Kljub pojavu obolenja v rani mladosti pa se lahko astma izboljša in izgine v obdobju odraščanja oz. zgodnje odrasle dobe. Simptomi se tako lahko potuhnejo za nekaj let in se kasneje spet pojavijo.

Nekatere raziskave so pokazale, da so otroci s podeželja manj izpostavljeni boleznim, kot je astma, v nasprotju z vrstniki, ki živijo v mestih. Ena izmed teorij za to je tudi ta, da se današnji otroci ne igrajo več v naravi in niso izpostavljeni umazaniji ter običajnim okužbam, zato so možnosti za preobčutljive reakcije in alergije dosti večje. Kot pa so pred časom izpostavili na NIJZ v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Nacionalnim laboratorijem za javno zdravje, na vse pogostejši nastanek alergijskih obolenj in astme vplivajo tudi podnebne spremembe, onesnaženost zraka, uničenje naravne flore in razširjanje tujerodnih vrst.

Pomladni meseci prinašajo nove nevšečnosti

Na pogostost alergij poleg genskih dejavnikov, spola in starosti vplivajo tudi drugi dejavniki, med drugim tudi izpostavljenost alergenov. Ti v naše telo vstopijo z vdihanim zrakom, nekateri, kot pršice, plesni in živalska dlaka, so tako prisotni celo leto, drugi, kot je cvetni prah, sezonsko. Slednji tako sproža alergijski rinitis, ki je tesno povezan z astmo. 80 % bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis, 40 % bolnikov z alergijskim rinitisom pa ima hkrati tudi astmo. V pomladanskih mesecih so torej bolniki z astmo še posebej na udaru. Ob cvetenju številnih rastlin je izpostavljenost alergenom še toliko višja, ob trenutnih trendih onesnaževanja okolja pa bo to čedalje hujši problem. Z dvigom povprečne temperature zraka se daljša dolžina letne rastne dobe, zaradi česar prihaja do zgodnejšega sproščanja cvetnega prahu v zrak.

Lahko v primeru astme govorimo o pandemiji? »Z izrazom pandemija navadno označujemo posebno hude in geografsko zelo razširjene epidemije. Epidemija pa je nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost (t. i. incidenco) v tej populaciji. Iz tega vidika pri astmi ne moremo govoriti o epidemiji, ampak morda o razširjenosti, obolevnosti,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.