Avtorica: Maja Korošak
V burzi se običajno nahaja minimalna količina sinovialne (sklepne) tekočine, ki je enaka tisti v sklepu. Kadar zaradi različnih vzrokov pride do vzdraženja burze, ta prične izločati večje količine sinovialne tekočine, zaradi česar pride do otekline burze in posledično motenega delovanja okolnih mehkih tkiv.
Z Matevžem Kuhto, dr. med., specialistom ortopedom, z Ortopedskega oddelka UKC Maribor smo se pogovarjali o vzrokih za burzitis, diagnosticiranju, načinih zdravljenja, pa tudi o posledicah, če se burzitis ne zdravi pravočasno. Za začetek je povedal, da moramo biti pri burzitisu pozorni predvsem na dve vrsti: ali gre za infekcijski burzitis, torej povzročen zaradi vnetja z bakterijo, ali pa burzitis, ki je nastal zaradi drugih vzrokov, saj je od tega odvisna nadaljnja terapija. Sicer pa ločimo akutno nastali burzitis od kroničnega.
Kateri so vzrokih za nastanek burzitisa? »Različni. Lahko je posledica poškodbe, posledica avtoimunega obolenja (revmatoidnega artritisa, sistemskega lupusa erimatozusa itd.), njegov nastanek je lahko tudi iatrogenega izvora, torej zapleta, ki nastane kot posledica zdravljenja. Kot smo že omenili, burzitis lahko nastane tudi kot posledica okužbe. Zelo pogosto je nastanek burzitisa povezan s ponavljajočimi gibi ali z zunanjim pritiskom na burzo, zato se pogosto pojavlja pri športnikih in pri tistih, ki imajo težje fizično delo. Pojav burzitisa v teh primerih je torej predvsem posledica ponavljajočega se trenja med mišičnimi narastišči oziroma kitami in kostjo.«
Na katerih delih telesa se burzitis pojavlja? V rami, v komolcu, kolčnih sklepih, v predelu kolena, gležnja in stopala. Na rami je najpogosteje prizadeta burza, ki se nahaja med stranskim, kostnim delom ramena (lahko ga otipamo, je del lopatice), in tetivami v ramenu. Pri tem burzitisu se pojavlja bolečina na zunanji strani ramenskega sklepa, bolečina se lahko širi tudi proti komolcu. Kadar roka visi ob telesu, so bolečine zelo majhne, okrepi pa jih delo nad višino ramenskega sklepa oziroma odročenje med 60 in 90 stopinjami. Bolečina se poveča tudi med ležanjem na prizadetem ramenu. Pri pregledu je na otip boleč predvsem predel pod sprednjim delom akromiona (spodnji del kosti lopatice), pozitivni (vendar ne specifični) so testi za utesnitveni sindrom – stanje, pri katerem spodnja sprednja tretjina akromiona utesnjuje tetivo.
V predelu komolca je najpogosteje prizadeta burza na zadnji strani komolca, ki oteče. Zanimivo je, da nastane kot posledica draženja burze zaradi slonenja na komolcih in zato to vrsto burzitisa imenujemo tudi študentski komolec.
V predelu kolčnih sklepov so najpogosteje prizadete burze pri draženju narastišča kit glutealnih mišic na stegnenico. Boleč je predel nad zunanjim delom kolčnega sklepa.
Na kolenu je burzitis najpogostejši pri poklicih, ki zahtevajo veliko klečanja (keramičarji, čistilke). Oteklina se pojavi nad pogačico.
Na gležnju je pogost burzitis v sklopu obolenja ahilove tetive; lahko je vneta burza med tetivo in petnico ali pa burza med tetivo in kožo. Klinično je vidna oteklina ob narastišču ahilove tetive.
Na stopalu je pogost burzitis v sklopu izkrivljenega palca (hallux valgus). Vidna je oteklina na notranji strani stopala v predelu prvega metatarzofalangealnega sklepa.
Po besedah Matjaža Kuhte moramo biti pri burzitisih pozorni predvsem na to, da pravočasno prepoznamo morebitni septični burzitis. »Značilnosti septičnega burzitisa so poleg otekle burze tudi pordel kožni pokrov nad njo, ki je običajno toplejši. Bolnik ima lahko povišano telesno temperaturo. Pri sumu na septični burzitis je trba opraviti punkcijo burze, s pomočjo katere ugotovimo, ali gre dejansko za bakterijsko okužbo ali ne. Punktat lahko pošljemo na različne laboratorijske in mikrobiološke preiskave zaradi določitve povzročitelja vnetja in za določitev občutljivosti patogena na različne antibiotike,« je še dodal naš sogovornik.
Burzitis v predelu ramena in kolka, kjer so burze globoko pod kožo, lahko ugotovimo s kliničnim pregledom, saj je jasno videti oteklino. Običajno opravijo še dodatne slikovne preiskave (rentgensko in ultrazvočno slikanje), predvsem zato, da bi izključili drugo patologijo.
Kako se burzitis zdravi in zakaj je potrebno pravočasno zdravljenje? Kakšne so morebitne posledice burzitisa? »Zdravljenje burzitisov je običajno konzervativno – odpraviti je treba vzroke, ki so do burzitisa privedli. Ker imajo burze nalogo blaženja trenja med mišicami in tetivami med gibanjem, gibanje sklepa dodatno draži že tako vzdraženo burzo. Zato je potrebno mirovanje z obolelim sklepom, redko je potrebno sklep imobilizirati. Za blažitev vnetne reakcije se lahko predpišejo tudi nesteroidna antirevmatičnih zdravila.
V primerih, da burzitisa ne odpravimo na opisane načine, lahko v burzo injiciramo kortikosteroid. Kadar tudi to ne ozdravi težav, lahko v primeru kroničnega burzitisa sluzno vrečko s kirurškim posegom odstranimo,« pojasni dr. Kuhta. »Kadar imamo opravka s septičnim burzitisom, moramo sluzno vrečko aspirirati (izsesati), s tem odstranimo gnoj. Burzo lahko tudi incidiramo – napravimo kožni rez, s čimer omogočimo, da gnojna vsebina brez težav izteka. Kadar so pri bolniku prisotni tudi sistemski znaki vnetja, npr. povišana telesna temperatura, v zdravljenje uvedemo antibiotik.«
Kakšne pa so morebitne posledice nezdravljenja? »Če aseptičnega (negnojnega) burzitisa ne zdravimo, se lahko razvije v kronično obliko, pri kateri oteklina vztraja, burza se zadebeli. Kadar kronično spremenjena burza povzroča težave, jo lahko odstranimo s kirurškim posegom. Posledice nezdravljenja septičnega (gnojnega) burzitisa so lahko resne. Nezdravljena okužba se lahko razširi iz sluzne vrečke v okolna tkiva, posledično lahko pride do razvoja septičnega vnetja sklepa. Gre za zelo resno obolenje, ki nezdravljeno vodi do hude poškodbe sklepa, v skrajnih primerih pa do razvoja septičnega šoka in smrti.«