Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna imunsko pogojena bolezen. Gre za bolezen kože, vendar pa se ne omejuje le na kožo. Ena od oblik je psoriatični artritis, ki prizadene sklepe, vedno več pa se govori tudi o tem, da gre za kronično vnetno dogajanje, ki obstaja ne samo v koži, nohtih in sklepih, ampak tudi drugod po telesu.

Po besedah Mateje Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, ključno vlogo pri tej bolezni igra motnja v uravnavanju imunskega sistema oziroma vnetje.

Psoriatični artritis

Bolezen se pri približno tretjini bolnikov z luskavico pojavlja tudi v sklepih. Mateja Starbek Zorko: »Pojavlja se predvsem pri tistih, ki imajo bolezen več let in se je pri njih začela že v otroštvu. Psoriatični artritis se izraža v bolečih in oteklih sklepih, tako večjih kot manjših, lahko tudi hrbtenice. Zelo pogosto se kaže kot daktilitis, to je vnetje enega ali nekaj prstov, ki so zato močno otekli in boleči. Ta oteklina potem vztraja in boli. Vnetje in bolečina se lahko pojavita tudi na rastišču ahilovih tetiv. Če posumimo na to bolezen, potem bolnika napotimo k revmatologu, ki jo zdravi.«

Kot še pove naša sogovornica, se običajno pri bolnikih najprej pojavi vsaj blaga luskavica na koži, preden se pojavi tudi v sklepih. v redkejših primerih se zgodi, da se bolezen najprej pojavi v sklepih in šele naknadno se lahko pojavijo simptomi na koži ali lasišču. Takrat tudi revmatolog težje postavi diagnozo, zato želi sodelovanje dermatologov in bolnika napoti še v dermatološko ambulanto, kjer pomagajo pri postavitvi diagnoze.

Več načinov zdravljenja

Od česa je odvisna izbira načina zdravljenja? »Če gre za luskavico, ki se izraža na koži, zdravljenje poteka glede na to, koliko je razširjena. Lahko gre za blago obliko ali pa težjo, ko bolezen prizadene več kot 10 % kože (zmerna do huda oblika luskavice). Zdravljenje je odvisno tudi od spola bolnika, to je pomembno pri sistemski terapiji. Na zdravljenje prav tako vpliva bolnikova starost. Če gre za blago obliko luskavice, je terapija lokalna. Pri tem se uporabljajo mazila in negovalni izdelki. Če gre za bolezen, ki se na lokalno terapijo ne odziva, če je bolezen tudi bolj razširjena po telesu, zdravnik izbere druge načine zdravljenja,« pove dr. Starbek Zorko.

Ena od teh oblik je fototerapija z UV-žarki, ki umirjajo vnetje in izboljšujejo klinično sliko. Lahko so to UVD-žarki, žarki PUVA ali pa žarki UVA. Fototerapiji dodajajo tudi psoralen za določene oblike luskavice. Če obstajajo kontraindikacije za fototerapijo in pri hujših oblikah bolezni, se uporablja sistemska terapija. V tem primeru obstaja več možnosti in zdravnik se odloča glede na klinično sliko in pridružene bolezni. Izbere lahko konvencionalno zdravljenje z zdravili, kot so metotreksat, ciklosporin in retinoidi. Pri tistih bolnikih, ki imajo zmerno ali hudo obliko luskavice in konvencionalna zdravila ne učinkujejo ali pa obstajajo kontraindikacije, zdravnik izbere tudi zdravljenje z biološkimi zdravili, danes jih obstaja več vrst. Pri posameznih primerih pacientov, ki po kriterijih sicer nimajo hude oblike luskavice, a vendar bolezen močno okrni kakovost njihovega življenja, kot pri luskavici na lasišču, na dlaneh in podplatih ali na spolovilu, se zdravnik prav tako odloči za sistemsko oziroma biološko terapijo.

Luskavica na nohtih

Kako se prepoznava luskavica na nohtih? Mateja Starbek Zorko: »Psoriaza ima različne obraze in lahko prizadene tudi nohte. Običajno se vidijo tako spremembe na koži kakor tudi na nohtih, redkokdaj so spremembe omejene le na nohte. Najpogosteje se na nohtih vidijo prečne brazde, noht na končnem delu odstopa od podlage in pri tem je treba razlikovati, ali gre za luskavico ali za glivično okužbo. Značilna sprememba na nohtu je odebeljen noht, ki odstopa, ter zadebeljena, luščeča se koža pod nohtom. Znak luskavice na nohtih so tudi drobne vdolbinice, značilne pa so tudi spremembe v barvi nohta. Pod površino se na primer lahko pojavijo rumeno-rdečkaste ali rumeno-rjavkaste lise, ki spominjajo na oljne madeže. Lahko se pojavijo tudi temne črtice, ki so posledica krvavitev pod nohti. Vse te spremembe lahko nastopajo posamično ali kombinirano. Če so v kombinaciji, so značilne in govorijo o tem, da res gre za luskavico na nohtih. Gospa Starbek Zorko še doda, da je luskavica na nohtih lahko napovedni dejavnik za psoriatični artritis. Med bolniki s psoriatičnim artritisom jih ima namreč od 50 do 85 % prizadete tudi nohte. Za dokončno postavitev te diagnoze pa so pristojni revmatologi.

Ni tako nedolžna bolezen

Pri luskavici gre za bolezen, ki jo povzroča več različnih dejavnikov, določeno vlogo igra tudi dednost, pove naša sogovornica. »Vzrok luskavice so lahko tudi stres in okužbe.« Poudariti je treba, da luskavica ni nalezljiva. Kljub temu ni tako nedolžna bolezen. Po besedah dr. Starbek Zorko imajo bolniki z luskavico večje tveganje za nastanek drugih bolezni, ki so v splošni populaciji prisotne, pri teh bolnikih pa pogostejše: kardiovaskularna obolenja (arterijska hipertenzija), sladkorna bolezen, depresije; bolniki z luskavico so pogosteje tudi kadilci in odvisniki od alkohola. Kajenje in čezmerno uživanje alkohola sta po drugi strani dejavnika, ki poslabšujeta bolezen luskavice in povzročata, da se bolezen manj uspešno zdravi. Bolniki z luskavico imajo pogosteje tudi čezmerno telesno težo.

V katerih primerih mora bolnik z luskavico obiskati osebnega zdravnika? Če gre za mlade bolnike, ki vedo, da imajo luskavico, in imajo blago obliko bolezni, to bolezen običajno vodi njihov osebni zdravnik, ki jo zdravi lokalno. Ko pa bolezni ne more učinkovito zdraviti z lokalnimi zdravili, je napredovala ali je nastala nenadoma (na primer po preboleli streptokokni angini), osebni zdravnik bolnika napoti k dermatologu.

Kako se kaže luskavica?

Najpogostejša oblika je luskavica v plakih. Zanjo so značilne ploskve (plaki) pordele, vnete kože, pokrite z različno debelo plastjo srebrnih lusk. Če luske podrgnemo, se začnejo luščiti. Če drgnemo še naprej, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve. Izpuščaj lahko srbi, peče ali zbada.

Plaki se najpogosteje pojavijo simetrično na komolcih, kolenih, lasišču, popku, na spodnjem delu hrbta in med zadnjičnimi mišicami. Lasišče je najpogosteje prizadeto ob robu. Lasje običajno ne izpadejo, v primeru izpadanja pa gre najpogosteje za prehodno stanje, ki ne vodi v trajno plešavost.

Pri drugih oblikah luskavice so lahko prizadete dlani in podplati: koža se močno zadebeli, razpoka in je zelo boleča, kar lahko zelo otežuje bolnikovo delovanje. Pri nekaterih se na dlaneh oziroma podplatih pojavijo gnojni mehurčki, ki se v sedmih do desetih dneh posušijo in koža se odlušči. Vnetne spremembe z gnojnimi mehurčki in luščenjem se lahko pojavijo tudi zgolj na konicah prstov.

Luskavica se pogosto pojavi na moškem spolovilu in v kožnih gubah: pazduhah, dimljah, pod dojkami (inverzna luskavica). Zanjo so značilne gladke rdeče lise vnete kože. Pri debelih ljudeh je pogostejša zaradi medsebojnega drgnjenja kožnih gub.