Avtorica: Katja Štucin
Preventivni zdravstveni pregledi nas spremljajo od rojstva pa do starosti. Predvsem v otroštvu so številni vezani na obvezno in prostovoljno cepljenje ter spremljanje razvoja otroka, v odrasli dobi pa na delo, v okviru zaposlitve kot predhodni pregledi oziroma pregledi pred zaposlitvijo in obdobni preventivni zdravstveni pregledi ter preventivni zdravstveni pregledi, ki so vezani na spol in starost v okviru različnih preventivnih programov.
Nameni preventivnih pregledov so številni. V osnovi pa velja za vse, da želimo čim prej, neodvisno od odločitve in ozaveščenosti posameznika, odkriti spremembe v zdravstvenem stanju, ker s pravočasnimi in ustreznimi ukrepi lahko preprečimo poslabšanje zdravstvenega stanja in izboljšamo možnosti ozdravitve. Pri preventivnih zdravstvenih pregledih v povezavi z delom ocenjujemo delazmožnost in spremembe zdravstvenega stanja zaradi možnih negativnih vplivov dela na zdravje.
Odločitev za neobvezen preventivni zdravstveni pregled je prepuščena posamezniku. Verjetno je res, da pravila ali priporočila tu težko postavimo. Veljalo naj bi, da je razlog za preventivni pregled sprememba v zdravstvenem stanju, ki je ne znamo sami pojasniti, nas moti pri vsakdanjem življenju in delu in ki nas skrbi. Meja je verjetno pri kom postavljena previsoko, kdo pa morda že pri manjših težavah želi strokovno pojasnilo oziroma odgovor v povezavi z zdravjem. Kot primer lahko vzamemo preventivni zdravstveni pregled rekreativnega športnika, ki bo zanj zagotovo koristen, žal pa ga večinoma rekreativci, čeprav so številni obremenjeni preko meja zgolj rekreativne dejavnosti, ne izvajajo zaradi tega, ker le-ta ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pri staranju so postavljene meje, ko naj bi bili pozornejši na določene spremembe, ki se lahko razvijejo v resna bolezenska stanja, ki poslabšajo kakovost življenja, so resen zdravstveni problem in lahko tudi razlog za prezgodnjo smrt. V okviru preventive srčno-žilnih bolezni ocenimo dejavnike tveganja in ustrezno ukrepamo pri moških po 35. letu starosti. Zgornja meja je 65 let. Pri ženskah pa po 45. letu, v teh primerih velja zgornja meja 70 let. V okviru preventivnih programov v referenčnih ambulantah je spodnja meja pri preventivi srčno-žilnih bolezni pomaknjena na 30 let. Nekateri drugi preventivni programi, vezani na spol, pa so med 50. in 69. letom starosti.
Programa ZORA in DORA sta preventivna programa, namenjena ženskam. Prvi je program zgodnjega odkrivanja nevarnih sprememb na rodilih in je priporočljiv za ženske med 20. in 64. letom starosti, drugi pa za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah pri ženskah med 50. in 69. letom starosti.
Za moške je po 50. letu odobren preventivni program za zgodnje odkrivanje sprememb na prostati. Za moške in ženske pa je bil uveden tudi izredno uspešen program zgodnjega odkrivanja sprememb na debelem črevesu – program SVIT, ki je voden iz centra v Ljubljani in vključuje vse po 50. letu, za zdaj do 70., predvidoma pa do 74. leta starosti.
Vsebina preventivnega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo je opredeljena v pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in vsebuje podane podatke o dosedanjem zdravju, delu, družini, socialne podatke, klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna višina, telesna masa, indeks telesne mase), osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina, testiranje osnovnih vidnih funkcij, elektrokardiogram in preiskave drugih funkcij, glede na obremenitve in dejavnike tveganja na delovnem mestu (npr. preiskavo sluha, rentgenogram pljuč). Na podlagi ugotovljenih dejstev specialist medicine dela izda zdravniško spričevalo o delazmožnosti.
Napotnico za preventivni zdravstveni pregled pripravi delodajalec, ki je tudi plačnik preventivnega zdravstvenega pregleda. Vsebina in roki pregledov so opredeljeni v izjavi o varnosti, ki jo mora imeti vsak delodajalec, in so obvezni.
Če obstajajo razlogi za predčasni preventivni zdravstveni pregled, ki ni obveza delodajalca, lahko da pobudo za pregled zaposleni. Na primer, če ocenjuje, da iz zdravstvenega razloga ne more več opravljati nekega dela, ali je bil dlje časa na bolniškem dopustu in podobno. Od posameznega delodajalca pa je odvisno, ali v takem primeru temu ugodi in delavca pošlje k izvajalcu medicine dela ali ne. Preventivne zdravstvene preglede delavcev izvajajo specialisti medicine dela, prometa in športa.
Našteti preventivni zdravstveni pregledi, v okviru preventivnih programov ter tudi npr. pregledi vrhunskih športnikov, so pravica posameznika in jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preglede delavcev, ki so obvezni, plača delodajalec. Le omenjeni pregled športnika rekreativca si mora plačati oseba sama.
Obseg preventivnih zdravstvenih pregledov vodstvenih delavcev je obsežnejši. Le-ti naj bi bili maksimalno sposobni, v dobri kondiciji, tako telesni kot duševni. Številna podjetja in zavodi zato v pogodbi za te delavce določijo tudi dodatne pogoje in pravice pri pregledih, tako da lahko v okviru teh razširjeno preverimo zdravje in potem damo ustrezne nasvete za vzdrževanje in izboljšanje le-tega. V individualnih pogodbah je lahko vsebina ter obseg in tudi način ter kraj izvedbe pregleda drugačen, kot ga predpisuje sam pravilnik. Take preglede izvajajo tudi v okviru bolnišnic in naravnih zdravilišč. Spričevalo o delazmožnosti pa na podlagi izvidov in dodatnih pregledov izda izvajalec medicine dela.
Pomen preventivnih zdravstvenih pregledov je torej varovanje zdravja in življenja s pravočasnim odkrivanjem bolezni in sprememb v zdravstvenem stanju ter ustrezno ukrepanje. V okviru preventivnih zdravstvenih pregledov zaradi odkrivanja dejavnikov tveganja in znakov najpogostejših resnih, življenje ogrožajočih bolezni je v ospredju zdravje posameznika in s tem tudi družbe. V okviru preventivnih pregledov zaposlenih ter športnikov pa odkrivanje negativnih posledic obremenitev pri delu in športu ter ocena preostale delazmožnosti in zmožnosti za nadaljnjo športno dejavnost.
September 2015