Trenutna zakonska ureditev v Sloveniji uvršča homeopatska zdravila in izdajanje le-teh v lekarnah v zdravstveno dejavnost, zdravnika homeopata pa v zdravilstvo. Zdravnik namreč v skladu z Zakonom o zdravniški službi ne sme zdraviti s homeopatijo, saj mu Zdravniška zbornica Slovenije ne izda dovoljenja za delo oziroma licence oziroma mu jo začasno odvzame. Slovensko homeopatsko društvo deluje od leta 1992, člani pa so lahko le zdravniki in zobozdravniki. Homeopatska zdravila lahko sicer izdaja (prodaja) le magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji s področja homeopatije v lekarni.

Avtorica: Petra Bauman

Intervju s predsednico slovenskega homeopatskega društva Ireno Gorišek, dr. med.

 

Kakšno izobrazbo mora imeti homeopat?

Zakonsko je določeno, da lahko homeopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete in dodatno strokovno znanje, ki so ga pridobili v triletnem podiplomskem izobraževanju iz homeopatije. Že od ustanovitve izvajamo osnovno in nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje iz homeopatije za zdravnike, zobozdravnike in farmacevte. Naj omenim še, da lahko v Sloveniji veterinarji z dodatnimi znanji iz homeopatije zdravijo živali, izdajajo ter predpisujejo homeopatska zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Veterinarska zbornica Slovenije je ustanovila tudi Komisijo za homeopatijo.

Ali se izobraževanja pri vas lahko loti tudi laik?

Ne. Naše društvo že od leta 1992 izvaja osnovno triletno podiplomsko izobraževanje in usposabljanje iz homeopatije za zdravnike in zobozdravnike. Izobraževanje poteka v skladu s smernicami Evropskega odbora za homeopatijo (ECH). Pridobili smo tudi akreditacijo ECH za izvajanje programov in preverjanje znanja iz homeopatije za zdravnike v Sloveniji. V Sloveniji lahko s homeopatijo zdravijo samo zdravniki z dodatnim znanjem iz homeopatije.

V čem je zdravnik homeopat v prednosti pred nekom brez medicinske izobrazbe?

S homeopatijo se zdravijo različne bolezni. Zdravnik, ki pozna bolezni, jih lahko oceni prognostično, lahko sledi poteku zdravljenja, pozna zdravila, tako homeopatska kot tista, ki jih uporablja šolska medicina, in se lahko odloči, kdaj in katero zdravilo pacient potrebuje, katere preiskave so še potrebne, da se ne spregleda bolezen, ki bi potrebovala zdravljenje samo z zdravili šolske medicine, in da lahko kombinira zdravljenje, kadar oceni, da je to za pacienta primerno, oziroma v določenih primerih zdravi samo s homeopatijo. Skratka poznati mora diagnozo in zdravljenje bolezni z vidika šolske medicine, da lahko potem v zdravljenje vključi homeopatijo. Zato je potrebno in pomembno, da ima zdravnik homeopat medicinsko izobrazbo.

V čem vidite veliko prednost homeopatije pred šolsko (alopatsko) medicino?

Ne gre za prednost, ampak za dodano vrednost, včasih se s homeopatijo lahko zdravi ponavljajoče se infekte, da se prekine neskončni krog ponavljanja, lahko se pomaga pacientom s kroničnimi boleznimi, da ne potrebujejo toliko zdravil, ki imajo polega dobrih včasih tudi dodatne stranske učinke, lahko se pomaga pri poškodbah, da se hitreje pozdravijo, pri alergijah … Skratka homeopatija ima v rokah izkušenega in odgovornega zdravnika homeopata veliko terapevtsko širino.

Ali lahko vsa zdravila zavržemo, če se odločimo za povrnitev zdravja s homeopatijo?

Ničesar ne zavržemo, vse upoštevamo, vse moramo poznati.

V evropskem kodeksu za profesionalno delovanje zdravnikov homeopatov je zapisano: Zdravnik homeopat zdravi samo z metodami, s katerimi bolnik soglaša. Katere metode so to?

Tu gre predvsem za predstavitev poteka homeopatskega zdravljenja. Homeopatija je enoten sistem zdravljenja in ne uporablja nobenih posebnih metod. Anamneza je podobna anamnezi v šolski medicini, le da je malo bolj razširjena in poglobljena, zdravilo se izbira na podlagi simptomov za vsakega pacienta posebej, potrebni so kontrolni obiski in ocena uspešnosti zdravljenja.

Prav tako je zapisano, da mora zdravnik homeopat razlikovati med postopki, ko se simptomi kratkoročno ublažijo, in celovitimi postopki, katerih cilj je dolgoročno splošno izboljšanje bolnikovega stanja. Lahko navedete primer za vsakega od postopkov in kaj časovno pomeni eno in drugo?

Kratkoročno se lahko simptomi ublažijo pri akutnih boleznih, pri kroničnih pa je zdravljenje dolgotrajno, izboljšanja se ne pričakuje tako hitro kot pri akutnih stanjih in takšna zdravljenja lahko trajajo tudi nekaj let. Kadar se kronične bolezni zdravijo samo tako, da se ublaži nekaj glavnih oziroma najbolj motečih simptomov, na ta način ni upoštevano zdravljenje pacienta kot celote, ampak gre za zdravljenje glede na diagnozo oziroma na simptome bolezni in ne na simptome pacienta. V tem primeru se simptomi kratkoročno ublažijo, vendar pacient ni pozdravljen.

Se lahko rezultati poznajo že po enem dnevu jemanja?

Stanje se teoretično lahko izboljša tudi v enem dnevu, vendar pa tudi pri akutnih boleznih po navadi zdravljenje traja več kot en dan.

Če se po homeopatskem zdravljenju počutimo bolje, lahko takoj prenehamo? Lahko zdravilo doma shranimo za primer, če se bolezen ponovi?

Odvisno od bolezni, vsekakor pa se zdravnik homeopat skupaj s pacientom odloči, kdaj se zdravljenje prekine in kdaj ter s kakšnim zdravilom ga spet nadaljuje.

Ali vsak zdravnik homeopat sam izdeluje zdravila?

Nihče ne izdeluje zdravil sam. Vsa zdravila so izdelana po točno določenih postopkih v skladu z evropsko farmakopejo v farmacevtskih obratih, ki se ukvarjajo z izdelavo homeopatskih zdravil.

Pri zdravilnih učinkovinah gre pri homeopatiji torej za zelo razredčene zdravilne snovi živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora. Kaj bi se zgodilo, če te snovi ne bi bile tako razredčene?

Osnova za izdelavo homeopatskih zdravil so lahko matične tinkture, ki se jih potem po postopkih, ki so opisani v farmakopeji, pripravi v določenih potencah. Nekatere od teh matičnih tinktur se lahko uporabljajo pri zdravljenju, ne da bi jih naprej potencirali.

Vzemimo primer zdravljenja nahoda z vodenim izcedkom iz nosa in s pekočimi solzečimi očmi – takšne učinke povzroči tudi čebula (ko jo režemo), zato se za zdravljenje nahoda uporabi homeopatsko zdravilo iz čebule – allium cepa. Kaj s stališča homeopatije pomeni, če bi za zdravljenje pojedli celo čebulo?

Če bi pojedli celo čebulo, ne bi dosegli tistega zdravilnega učinka, ki ga ima homeopatsko zdravilo allium cepa. Nekateri ljudje pa si s čebulo zvišujejo odpornost med prehladnimi obolenji. Vendar ta način s homeopatijo nima prav nič skupnega.

Ali v Sloveniji izvajate poizkuse na zdravih prostovoljcih?

Preizkusi zdravil na zdravih prostovoljcih so osnova za določanje zdravil v homeopatiji. Izvedba preizkusa poteka po natančnem protokolu in potrebuje privolitev etične komisije. V Sloveniji preizkusov ne delamo.

Kakšni so zadnji izsledki?

Prve preizkuse je delal dr. Samuel Hahnemann pred več kot dvesto leti. Preizkusil je okoli dvesto zdravil, danes pa homeopatska Materija medika obsega več kot dva tisoč zdravil. Torej je bilo v zgodovini po Hahnemannu narejenih še veliko preizkusov, veliko zdravil je bilo preizkušanih večkrat, tako da so opisi njihovih simptomov večkrat potrjeni. Preizkušajo se vedno nova zdravila, ki pa v vsakdanji praksi nimajo velike vrednosti, saj bo treba preizkuse še večkrat ponoviti, da bomo lahko trdno zaupali njihovim simptomom.

Ko pri zdravih prostovoljcih dosežete simptome bolezni, kako jih ozdravite?

Po prenehanju jemanja zdravila v namen preizkusa se tudi simptomi umirijo sami od sebe.

Ali v homeopatiji sploh obstaja pojem neozdravljiva bolezen?

Homeopatija lahko zdravi samo ozdravljive bolezni. Lahko pa lajša simptome, kadar je bolezen v terminalnem stadiju.

Denimo, da po enem mesecu zdravljenja s homeopatskim zdravilom še ni izboljšanja, pa po menjavi zdravila čez mesec dni tudi ne. Kako dolgo lahko traja spreminjanje zdravil in kdaj homeopat »dvigne roke« nad pacientom?

Kako dolgo vztrajati pri zdravljenju, je stvar zdravnika in pacienta. Vedno je treba iskati nove možnosti in vztrajnost je potem lahko poplačana z uspehom.

Priznavate, da pravzaprav ni jasno, kako homeopatija deluje, kako to?

Mehanizem delovanja homeopatskih zdravil še ni znan. Znani so njihovi učinki in pravila predpisovanja, kar za uspešno zdravljenje zadostuje.

Homeopatska zdravila lahko kupimo tudi v lekarni, kjer si farmacevt gotovo ne more vzeti toliko časa, kot si ga lahko homeopat ob prvem obisku pacienta. Na neki način si takrat torej skoraj sami »predpišemo« zdravilo. Ali to drži?

Farmacevti, ki v lekarnah izdajajo homeopatska zdravila, imajo opravljeno osnovno izobraževanje iz homeopatije, tako da lahko svetujejo pri izboru zdravil oziroma napotijo pacienta do osebnega zdravnika ali pa do zdravnika homeopata, kadar se jim zdi to potrebno.

Zakaj ne smemo uživati kave in mentola ob zdravljenju s homeopatijo?

Mentol, kamilica, kava, močne vonjave eteričnih olj lahko zmanjšajo ali pa celo blokirajo učinek homeopatskega zdravila, zato jih ob zdravljenju s homeopatijo odsvetujejo.

Zakaj ne smemo uživati dveh homeopatskih zdravil hkrati?

Ob preizkusu zdravil se vedno preizkuša eno zdravilo in za tega natančno vemo, katere simptome povzroči in jih potem tudi zdravi. Ker se nikoli ne preizkuša dveh zdravil hkrati, ne vemo, kakšno bi bilo njuno sočasno delovanje in na ta način zdravljenje ne more biti izpeljano natančno in po pravilih.

Ali je možno sočasno zdravljenje recimo z aspirinom ali ospenom ter homeopatskim zdravilom?

Istočasno zdravljenje z zdravili šolske medicine in s homeopatskimi zdravili je možno, se je pa treba odločiti za vsak primer posebej. Če je angina streptokokna, potrebuje pacient ospen in homeopatskega zdravljenja za angino ob tem ne potrebuje. Če dobi ob tem drisko, pa bi lahko dobil homeopatsko zdravilo za drisko.

Znano je, da je homeopatija rešila veliko ljudi v obdobju španske gripe, zakaj se je na široko ne uporabi tudi zdaj ob izbruhih ptičjih in svinjskih grip, pa ebole in kar je še teh potencialno smrtnih bolezni?

Homeopatija je pri zdravljenju epidemičnih bolezni lahko zelo uspešna. Odločitev o zdravljenju s homeopatijo pa je odločitev posameznika, pacienta, ki se lahko odloči, s katero metodo se želi zdraviti, prav tako je ta odločitev odvisna tudi od zdravstvenega sistema v vsaki posamezni državi, ki določa način zdravljenja.

Kakšna je cena homeopatskega zdravila pri homeopatu in koliko stane prvi obisk?

Homeopatska zdravila se prodajajo le v lekarnah. Zdravniki homeopati zdravil ne prodajajo, ampak je zdravilo, če ga pacient dobi, že v ceni posveta. Cene prvega obiska pri zdravniku homeopatu so od 80 do 140 evrov.

Ali si homeopatska zdravila lahko med seboj izposojamo?

Ne, nobena zdravila se ne smejo izposojati. Zdravnik homeopat izbere najustreznejše zdravilo za vsakega pacienta posebej, predpiše odmerek, potenco in način jemanja ter spremlja potek zdravljenja. Homeopatsko zdravljenje je posamezniku prilagojeno zdravljenje in zato tudi pravimo, da je homeopatija osebna (personalizirana) medicina.

Na zakonsko neurejenost v homeopatiji je že v poročilu za leto 2013 in ponovno v poročilu za leto 2014 opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki pravi: »Omeniti je treba sklep Zdravniške zbornice Slovenije (op. z dne 17. 12. 2014), ki ne vidi več ovir, da bi zdravniki lahko opravljali tudi homeopatsko dejavnost, ne da bi jim grozila izguba licence, izdane na podlagi Zakona o zdravniški službi. To je šele prvi korak k ureditvi homeopatije na način, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami, saj mora ministrstvo za zdravje pripraviti predlog sprememb omenjenega zakona in šele po uveljavitvi njegovih sprememb bodo lahko zdravniki homeopatsko dejavnost opravljali brez strahu pred nesorazmernimi posledicami izgube licence.«

 

Homeopatija je celostni sistem zdravljenja, ki temelji na načelu zdravljenja podobnega s podobnim (similia similibus curentur) in na poseben način pripravljenih zdravilih, ki jih imenujemo potencirana zdravila. Po omenjenem načelu je bolezen mogoče ozdraviti z zdravilom, ki pri zdravem človeku povzroča podobne simptome in znake, kot jih ima bolnik. Homeopatska zdravila so pripravljena iz naravnih snovi mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora. Pripravljamo jih tako, da izhodno snov postopoma redčimo in pretresamo. Ta postopek imenujemo potenciranje. Redčenje poteka v razmerju 1 : 10 (D-potence), 1 : 100 (C-potence) ali 1 : 50 000 (LM- oziroma Q-potence). Topilo je voda ali raztopina alkohola. Pri delu s suhimi ali netopnimi snovmi za redčenje uporabljamo mlečni sladkor, pretresanje pa nadomešča trituracija. Nad potenco C12 oziroma D24 v homeopatskem zdravilu ni več molekul izhodne snovi.

 

September 2015