Vročina nas lahko izčrpa. V visokih temperaturah se že na sprehodu do trgovine lahko počutimo izžeti kot cunje. A ko se telo čisto zares pregreje in ko odpovejo mehanizmi za uravnavanje toplote v telesu, lahko pride do vročinskega udara oz. vročinske kapi. Gre za resno stvar. Da je ne bomo jemali zlahka, nam bo o temi spregovorila Ana Hojs, dr. med.

Avtorica: Andreja Hergula

Zdravi ali bolni, ogroženi so oboji

Vročinska kap lahko nastopi tako pri bolnikih, kot tudi pri popolnoma zdravih ljudeh. Posebej pozorni morajo biti slabo pokretni, ki ne morejo poskrbeti zase zaradi duševne ali telesne bolezni, ko se nahajajo v slabo ohlajenih prostorih in imajo omejen dostop do tekočin. Zdravi ljudje pa naj se pazijo pri intenzivnem telesnem naporu v vročem okolju. Še posebej slabo bo, če takšni rekreativci ne bodo nadomeščali tekočin in soli.

Znoj ne teče več

Vročinski udar se pojavi s hudimi simptomi, ki jih je preprosto opaziti. Koža prizadete osebe postane vroča in suha, oseba se običajno ne poti več, naraste ji telesna temperatura (preseže 40 stopinj Celzija); krči, nehoteni, neobičajni gibi, motnje ravnotežja in zavesti pri tem niso nič neobičajnega. Slednje se lahko nadaljuje do zmedenosti in slabše odzivnosti pa vse do nezavesti in celo smrti. Dejstvo pa je, da vam kondicija lahko pomaga tudi pri vročini, ljudje v boljši kondiciji namreč zdržijo več pregrevanja, to velja tudi za tiste, ki so aklimatizirani na vročino.

Obkladki in urgenca

Če na cesti opazimo osebo, ki doživlja naštete simptome, takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Takoj zatem osebo premestimo v senco ali hladen prostor. Na mesta velikih žil (pazduhe, vrat, dimlje) namestimo hladne obkladke, močimo ga z mlačno vodo in vanjo usmerimo ventilator. V primeru nezavesti jo namestimo v stabilni bočni položaj za nezavestnega.

»Ne bo me ven«

V tednih, ko nam misli pred poletjem bežijo tudi na izjemno visoke temperature, ki jih težko prenašamo, je dobro vedeti, da lahko preventivno ukrepamo in preprečimo morebitne težke situacije. Dr. Hojsova našteje ogromno predlogov, ki jih velja upoštevati. Najbolje je, da hladimo sebe in prostore, kjer smo, da se umaknemo v senco, hladnejše prostore. Čez dan zračimo čim manj, več pa ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer. Prav nam bodo prišla senčila. Izključimo električne naprave, ki dodatno ogrevajo prostor tudi v stanju pripravljenosti.

Ohlajanje v knjižnici

Kaj pa, če vsi ti načini ne zadoščajo? Potem si po besedah dr. Hojsove »pomagajmo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 °C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave. Kolikor je le mogoče, se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor (nakupovalni centri, knjižnice …). Tudi nekajurno zadrževanje čez dan v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo pa se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.«

Tudi če nismo žejni, pijmo

Poleg naštetega omejimo telesno aktivnost, kljub naši športni zagretosti. Gibajmo se zjutraj in zvečer. Obenem pa uživajmo lahko hrano in to v manjših obrokih. Pijmo brezalkoholno, nekofeinsko, nesladkano pijačo, najbolje hladno vodo – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Tudi če nismo žejni, pijmo. Telesno aktivni pijmo več. Če so napori daljši in večji, za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

Meso se hitreje pokvari

Obvezno si oblecimo lahka in ohlapna oblačila. Zdravnica Ana Hojs opozarja tudi na to, da bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. »V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.« Tudi pri zdravilih nasvet ni odveč. Shranjujmo jih na primerni temperaturi, tako kot je zabeležil proizvajalec. Kaj pa zaščitne kreme? Zdaj že v času med 10. in 16. uro poiščimo senco. Sončna očala naj ne bodo le modni dodatek, ne sramujmo se pokrivala, namažimo se s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem tj. SZF oz. angl. »sun protection factor« tj. SPF najmanj 30 (številčna oznaka – UVB-zaščita, krožna oznaka – zaščita pred UVA-žarki).

Ne puščajmo jih v avtu

Ker se večkrat zgodi, da koga v vročini pustimo za nekaj časa v zaprtem, parkiranem avtomobilu, velja prepoved: tega ne počnimo. Ker so nekateri ljudje bolj ogroženi, spremljajmo znake prizadetosti pri dojenčkih, majhnih otrocih, duševno prizadetih in tistih, ki imajo kronična obolenja, srčne bolezni in povišan krvni tlak. Pokličimo osebe, ki živijo same in morda potrebujejo pomoč. Pa tudi če pri nas samih opazimo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo, se le posvetujmo z zdravnikom.

Julij-avgust 2015