Ljudje smo zelo različni. Eni natlačijo kovčke z nekaj kosi oblačil, obujejo poletne natikače in z denarnico v žepu se počutijo dovolj varne, da se odpravijo kamor koli, kadar koli. Morda so k tovrstnemu obnašanju bolj nagnjeni moški. Morda, ni pa nujno. V prenekateri družini je prav moški tisti, ki se spomni največjih malenkosti, brez katerih si na koncu ne znamo predstavljati počitnic. Še posebno v družini z majhnimi otroki, v primeru nosečnosti ali pa če nas pestijo kakšne zdravstvene težave, se je potrebno dobro pripraviti na potovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje, cepljenje za pot v odročne kraje, torbica z najnujnejšimi zdravili in nekaj steklenic vode. Toliko za začetek, še preden sploh začnemo pakirati.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Na počitnice seveda gremo za to, da se odklopimo, sprostimo, vidimo ali se naučimo kaj novega. Če gre vse lepo in prav, se spočiti vrnemo domov, veselo kažemo fotografije krajev, kjer smo bili, in se spominjamo vsega lepega. Lahko pa se zgodi, da si počitnice zapomnimo zaradi slabe hrane, prebavnih motenj, opeklin ali kakšnega virusa. Ko odhajamo na počitnice, običajno o vsem tem ne razmišljamo, pa vendar je smiselno pred odhodom iz države pomisliti tudi na kakšno dodatno turistično zavarovanje. Tisti, ki radi potujete z letalom, najbrž veste, da je mogoče zavarovati tudi vrnitev izgubljene prtljage in pridobiti nadomestilo za izgubljeno prtljago, zavarovanje pa vam lahko pokrije tudi dodatne stroške, nastale zaradi zamude poleta.

Zelena karta in sivi muc

Pri potovanju z avtomobilom ne smemo pozabiti na zeleno karto, sicer se lahko po nekaj urah vožnje znajdete na bosanski meji, kjer boste mrzlično prepričevali carinika, da karto sicer imate, ampak da ste jo pozabili, oziroma ga skušali zamotiti s kakšnim še bolj čudnimi izgovori. Slovenski državljani moramo imeti zeleno karto, če z avtomobilom potujemo v države, ki so članice sistema zelene karte, niso pa podpisale omenjenega sporazuma. Poleg Bosne in Hercegovine sta to še Srbija in Črna Gora. V vseh teh državah boste ob prestopu meje morali karto tudi pokazati. V Sloveniji boste za zeleno karto odšteli okoli štiri evre, če vas brez nje dobijo na meji, pa boste imeli srečo, če vas ne bodo obrnili kar nazaj in jo boste morali kupili za štiri ali petkrat več. Še ena tistih stvari, o katerih pred potovanjem ne razmišljamo, je, da lahko na potovanju zboli tudi naš sivi muc ali psička. V večini zavarovalnic lastnikom živali ponujajo tudi zavarovanja za hišne ljubljenčke. Zavarovanje običajno nudi kritje tudi v primeru nastanka stroškov zdravljenja in odgovornosti lastnika psa za škode, ki jih povzroči tretjim osebam.

Nalezljive bolezni in cepljenje

Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, druga pa potekajo v za to specializiranih ambulantah za potnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za potovanja v podsaharske tropske dele Afrike je pri nas obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici. Cepljenje je potrebno opraviti vsaj deset dni pred odhodom, potnik pa prejme mednarodno potrdilo o cepljenju, t. i. rumeno knjižico, ki jo mora vzeti s sabo na potovanje. Za vstop v določene države na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo tudi cepljenje proti malariji in tifusu (Peru, Indija, Mehika in države jugovzhodne Azije in Afrike). Za destinacije s slabimi higienskimi razmerami se priporoča cepljenje proti hepatitisu A, zelo priporočljivo pa je tudi cepljenje proti hepatitisu B, ki se prenaša s spolnimi odnosi, krvjo in telesnimi izločki. In kako ravnati v primeru, če se vrnemo s potovanja bolni in obstaja možnost, da imamo nalezljivo bolezen? »K zdravniku se odpravite, če boste imeli po vrnitvi domov drisko, ki ne pojenja, ali stalno prisotno bruhanje, zlatenico, novonastale spremembe na koži, možne spolno prenosljive bolezni, vročino ali simptome, podobne gripi. Našteto velja do eno leto po vrnitvi z malaričnega področja, še posebej pa, če se spremembe pojavijo v prvih treh mesecih po vrnitvi, tudi če ste jemali preventivna zdravila,« svetujejo na NIJZ.

Zaščita pred soncem in piki žuželk

Poleg osnovnega nabora zdravil in pripomočkov v potovalni lekarni je zelo pomembno, da v tople kraje z veliko sonca vzamemo kvalitetne zaščitne kreme. Za nego kože so pomembne še kreme za po sončenju ter pripravki za nego morebitnih opeklin. Glede na kožo izberemo ustrezen zaščitni faktor, še posebno pa moramo biti previdni pri zaščiti starejših in otrok. »Izpostavljanje soncu lahko starostniku povzroči precej preglavic. Zaradi dviga telesne temperature lahko pride do toplotnega udara ali sončarice. Na soncu je zato močno priporočena zaščita glave, pomembna je zaščita kože in zaščita oči s sončnimi očali, saj močna sončna svetloba lahko kaj hitro privede do težav z vidom,« opozarja Daša Zugwitz, dr. med., MSc(UK), specializantka interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice. Pri najmlajših moramo biti pozorni na zaščito obraza in ramen, ki jih lahko dodatno zasenčimo tudi s kakšnim širšim klobučkom. Otroci naj se ob najmočnejšem soncu zadržujejo v senci, kjer se lahko varno igrajo, spijo in v miru pomalicajo. Če jih le ne zmoti kakšna lačna osa ali žejen komar! »Tako odrasli kot otroci smo v toplejših mesecih izpostavljeni pikom žuželk, ki se jim lahko izognemo z uporabo repelentov. Na počitnice je priporočljivo vzeti mazilo proti srbenju po piku žuželke. Otroci, ki so alergični na pik žuželke, pa naj imajo s sabo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Pri otrocih so pogoste tudi manjše poškodbe. V potovalni lekarni naj ne manjka komplet obližev in razkužilo,« svetuje Tina Ahačič, dr. med., specialistka pediatrije iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Prebavne okužbe in viroze pri otrocih

»Otroci poleti pogosto zbolijo s prebavnimi okužbami ter raznimi drugimi virozami. Pogoste so tudi poškodbe in piki žuželk. Pri prebavnih okužbah, ki jih spremljajo bruhanje, driska in povišana telesna temperatura, je potrebno skrbeti za zadostno hidracijo. Otroku je treba pogosto ponuditi majhne količine pijače, lahko tudi rehidracijske raztopine. Svetujemo tudi probiotike. Po potrebi naj otrok prejme tudi zdravila za zniževanje temperature in proti bolečini. V primeru hujše dehidracije pa je potrebno obiskati zdravnika,« svetuje dr. Tina Ahačič. Tudi ob povišani temperaturi je treba skrbeti za zadostno hidracijo. Če se otrok ob povišani temperaturi slabo počuti, naj prejme zdravila za zniževanje temperature. Če povišana temperatura traja več kot dva dni, pa je potrebno obiskati zdravnika. Sicer pa nam na potovanju pogosto pridejo prav tudi mazila za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih, pršila za rane, pripomočki za odpravljanje težav z zamašenimi ušesi ter kombinirani izdelki za intimno higieno.

Poskrbimo za dobro počutje starejših

V poletnem času zaradi višjih dnevnih temperatur starejše ljudi ogrožata predvsem dehidracija in hipertermija, to je povišanje telesne temperature zaradi nezmožnosti telesa, da bi se ohladilo. »Kakor pri otrocih je tudi pri starostnikih tveganje za dehidracijo mnogo večje kot pri zdravih mladih odraslih, saj imajo zmanjšano zmožnost ohranjanja vode v telesu in sočasno zmanjšan občutek za žejo. Najpomembnejši korak v preprečevanju dehidracije je redno uživanje hladnih brezalkoholnih pijač, najboljše vode ali nesladkanega čaja, v primeru večjega potenja pa lahko tudi rehidracijskih raztopin, ki nadomestijo soli, ki jih izgubljamo s potenjem,« razloži dr. Daša Zugwitz. Ker se telo starejših težko prilagaja večjim ali nenadnim spremembam temperature okolja, je v poletnem času zanje še posebej priporočljivo zadrževanje v hladnih prostorih in izogibanje večjim telesnim naporom. Posebno pozornost velja nameniti tudi poletnim oblačilom, ki naj bodo iz lahkih in naravnih materialov in ne preveč oprijeta, saj tako telo lažje uravnava temperaturo. »Ne nazadnje pa naj bodo tako starostniki kot njihovi bližnji pozorni na opozorilne znake dehidracije ali pregretja, kot so nenadna sprememba razpoloženja, zmedenost, glavobol, bruhanje ali slabost, v hujših primerih pa tudi suha in pordela koža, hitro dihanje in zelo hiter utrip srca ali omedlevica,« še opozarja dr. Daša Zugwitz.

Bolniki, ki prejemate zdravila za odvajanje vode, pozor!

Poleg zdravih starostnikov so v poletnem času še posebej ogroženi bolniki s kroničnimi boleznimi. Zaradi kroničnih srčno-žilnih obolenj se človekovo telo še težje prilagaja temperaturnim spremembam okolja in predvsem spremembam hidriranosti telesa. »V poletnem času običajno spremenimo prehranske navade, kar lahko privede do nevšečnosti pri sladkornih bolnikih. Posebej pozorni morajo biti bolniki, ki redno prejemajo zdravila za odvajanje vode, in bolniki, ki imajo zaradi narave svoje bolezni omejitev količine tekočine, ki jo dnevno smejo zaužiti. Bolniki s kroničnimi boleznimi, predvsem napredovalo boleznijo ledvic ali srca, in tisti, ki prejemajo diuretike, naj bodo še posebej pozorni na zgoraj omenjene opozorilne znake in naj se glede ukrepanja in zdravljenja v vročih poletnih mesecih posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom,« svetuje dr. Daša Zugwitz.

Vsebina domače potovalne lekarne

• zdravilo proti povišani telesni temperaturi in bolečinam; najprimernejše so tiste, ki omogočajo jemanje brez vode in jih lahko raztopino v ustih ali žvečimo. Za otroke na pot vzamemo sirupe ali svečke;

• v vročih dneh, še posebno na telesno aktivnejših potovanjih, je obvezen del domače lekarne rehidracijski prašek, ki ob driski ali bruhanju nadomešča izgubljene minerale in preprečuje dehidracijo;
• na tujem, kjer opozarjajo na težave s pitno vodo, so nujne tablete za prečiščevanje vode. Le-te lahko v veliki meri omejijo nevarnost prebavnih težav ali celo zastrupitve;
• ene najpogostejših težav, ko menjamo okolje, so prebavne težave. V domači lekarni imejte zdravila proti zaprtju ali driski, v primeru zastrupitve s hrano ali pijačo pa je dobrodošlo medicinsko oglje. Poleg prebiotikov in probiotikov je priporočljivo s seboj vzeti tudi odvajalo;
• zdravilo proti potovalni slabosti je dobrodošlo za vse, ki teže prenašate dolgotrajne vožnje, še posebno po vijugastih cestah. Zelo prav pride tudi na barki ali jadrnici, potrebno pa je paziti na omejitve glede starosti – nekatera zdravila proti potovalni slabosti niso primerna za otroke, nadomestite jih lahko na primer z ingverjevimi bomboni;
• na pot ne odhajajte brez termometra, saj je to prvi pripomoček, ki vam bo dal informacijo o vašem zdravstvenem stanju.

Poleg vsega naštetega je smiselno imeti s seboj vse potrebščine, ki so del prve pomoči. Mnogi se zanašajo na škatlo prve pomoči, ki jo imajo v avtu, pozabijo pa, da je morda že stara ali v njej ni več vsega, kar bi lahko potrebovali. Prva pomoč mora nujno vsebovati sterilne obveze, gaze ter obliže, povoje, elastični povoj, razkužilo in škarjice. V lekarnah so vam na voljo tudi že sestavljeni osebni kompleti prve pomoči.

Potovalno lekarno hranimo v posebni torbici ali škatli, ki ne prepušča svetlobe in vlage. Poskrbimo, da jo shranimo na varno, kjer ne bo dostopna otrokom. Zdravila ne smejo biti izpostavljena neposredni sončni svetlobi in visoki temperaturi. Za zaščito pred velikimi temperaturnimi spremembami se dobro obnese alu folija. Pomembno je, da pri vseh zdravilih in drugih pripravkih ohranimo originalno embalažo, da lahko po potrebi preberemo navodila za uporabo in preverimo rok trajanja.

Junij 2015