Čeprav se naša koža neprestano obnavlja, čas in način življenja naredita svoje. Vsem spremembam na našem največjem organu res ne moremo, niti ne smemo ubežati, saj je na prvem mestu skrb za zdravje in spoštljiv odnos do nas samih. Če na sebi ne želimo celulita, pa ne pomeni, da smo obsedeni s svojo vizualno podobo, pomeni le, da se zavedamo pomena svoje samopodobe in tudi zdravja, saj celulit, kljub temu da ni bolezen, kaže na nezadovoljivo delovanje presnovnih procesov. V svojem telesu se, še zlasti poleti, vsaka ženska želi počutiti dobro in privlačno, raziskave pa kažejo, da celulit povzroča občutke sramu in krivde. Lepotni ideali se skozi čas seveda spreminjajo, zato pustimo ob strani, da so bili znameniti slikarji Rembrandt, Renoir, Manet, Rubens in številni drugi zelo natančni pri upodabljanju žensk in njihovih »jamic« na zadnjicah in bedrih, o čemer se lahko prepričamo v muzejih, kjer visijo njihove slike. Takrat sta bila pomembnejša obraz in dekolte, široke obleke pa so skrivale druge dele telesa.
Celulit ali strokovno »edematozna fibrosklerotična panukulopatija« se je kot pojav začel omenjati v 20. letih prejšnjega stoletja in pomeni neenakomerno površino kože, ki ji laično rečemo pomarančna koža. Opozoriti velja, da celulit ni enako kot celulitis. Celulitis je latinsko ime za šen, ki je bolezensko stanje oz. vnetje na nogi zaradi vdora določenih bakterij v telo.
Sprva so domnevali, da je celulit povezan z razporeditvijo maščevja pod kožo. Ker pa imajo celulit lahko tudi zelo suhe osebe, pomeni, da ni tako. Dermatolog Sandi Luft razlaga, da prvotni problem nastane v prostoru med celicami v podkožnem tkivu. Maščobne celice (in tudi druge v telesu) so pritrjene na oporne strukture med njimi. Gre za t. i. citoskelet, ki drži celice v točno določenem položaju in ga sestavljajo celice, ki so tam vseskozi prisotne, potem celice, ki pridejo iz krvnih žil, hialuronska kislina, kolagenska vlakna in proteini. Osnovni dogodek pri celulitu se začne v tem prostoru, to pa čez čas privede do slabe cirkulacije, pride do zastoja oz. slabega odtekanja limfe in venske krvi iz tega prostora, zato nastane oteklina. Ta se na površini kože vidi kot izbokline in vdolbine, ki jih prepoznamo kot celulit. Ob stopnjevanju ta prostor otrdi, celulit se stopnjuje iz mehkega v trdega, fibroznega. Na pojavnost celulita pri ženskah močno vpliva ženski spolni hormon estrogen, ki zadržuje tekočine in soli v telesu ter pospešuje kopičenje vezivnega tkiva v podkožju. Plast kolagenskih vlaken nad maščobnim tkivom je tanjša in postavljena pravokotno na kožo, zato ne zadrži pritiska presežne maščobe in otekline v medceličnem prostoru. Moški spolni hormon androgen vpliva na drugače grajeno podkožno tkivo, saj kolagenska vlakna tvorijo močnejšo, prečno ležečo mrežasto strukturo. Ta plast med podkožjem in maščobnim tkivom je pri moških debelejša, zato se celulit ne more izraziti, saj kolagen onemogoča izbokline. Celulit pri moških je izjema, povezana z genetskimi »napakami«.
Na dogajanje v medceličnem prostoru in s tem posledično nastanek celulita vpliva veliko dejavnikov:
Hujšanje vpliva zgolj na maščobno tkivo, če pa se želimo rešiti celulita, moramo najprej vplivati na medcelični prostor.
Zdravila, ki bi povečalo prekrvavitev medceličnega prostora pod kožo, za zdaj ni, zato nam je danes nekaj postopkov in tehnologij, ki lahko začasno izboljšajo krvni in limfni obtok. Eden od cenovno dostopnejših je zagotovo ročna limfna drenaža. Estetska dermatologija pozna tudi druge metode, denimo mezoterapijo, ko se v kožo vnašajo določene snovi za prekrvavitev medceličnega prostora, ali masažo z vakuumom, radiofekvenco, infrardečo svetlobo … Vse metode zgolj začasno odpravijo zastoj limfe in venske krvi, s čimer se zmanjša oteklina in posledično tudi stopnja celulita. Naštete metode izboljšajo tudi tonus kože, vendar rezultati trajajo le nekaj mesecev.
Poznamo več stopenj celulita. V prvi ga v stoječem položaju še ne vidimo, prikaže pa se, če kožo stisnemo oz. gnetemo. Celulit druge stopnje je viden, ko stojimo, najhujši pa je tisti, ki ga vidimo, ko stojimo ali ležimo. Po besedah dermatologa Sandija Lufta je najhujši t. i. fibrozni celulit, ki ga je najtežje omiliti. Kot rečeno, celulita namreč ne moremo dokončno odpraviti. Vsaka terapija lahko sicer za eno stopnjo zmanjša celulit. Povrnitev v stopnjo 0 je mogoča, če se celulita lotimo, ko je ta v prvi stopnji, zato moramo celulit »napasti« takoj, ko se pojavi, mnogokrat že v puberteti. Opustiti tesna oblačila, prenehati oz. sploh ne začeti kaditi, se veliko gibati, omejiti vnos enostavnih sladkorjev in paziti na telesno težo. Ročna limfna drenaža je dobra preventiva in zdravljenje začetne oblike celulita, pri hujših pa koristijo sodobne tehnologije.
Maj 2015