Avtorica: Katja Štucin
O skoliozi smo v reviji ABC zdravja že pisali, gre namreč za kompleksno tridimenzionalno deformacijo hrbtenice. Razdelimo jo glede na starost, pri kateri se pojavi, glede na mesto nastanka ali po vzroku. Izčrpna diagnostika predstavlja temelj za njeno konservativno ali kirurško zdravljenje. Skolioze delimo na strukturne in nestrukturne. Pri prvih je hrbtenica ukrivljena in rotacijsko zamaknjena, kar lahko posledično spremljajo druge deformacije, kot je nezadostna razvitost vretenc. Med strukturnimi skoliozami so najpogostejše idiopatske, za nastanek katerih medicinska stroka ne pozna natančnih vzrokov. Idiopatske skolioze nato delimo še na infantilne, ki nastanejo do tretjega leta starosti, juvenilne, ki nastanejo v obdobju od tretjega do desetega leta, in adolescenčne, ki nastanejo od desetega leta do zaključka kostne rasti.
Poleg idiopatskih spadajo med najpogostejše strukturne skolioze še: živčno-mišične, ki so največkrat posledica cerebralne paralize, poškodbe hrbtenjače ali tumorjev na živčnih strukturah, prirojene skolioze zaradi nepravilne rasti vretenc, skolioze pri nevrofibromatozi, kjer gre za moten razvoj živčevja, mišic, kosti in kože, skolioze kot posledice poškodb hrbtenice in skolioze zaradi tumorskih obolenj. Pri nestrukturnih skoliozah pa gre za stransko ukrivljenost hrbtenice, do katere pride zaradi nepravilne telesne drže, draženja živca, pri vnetjih, kontrakturah oziroma neizravnanosti kolkov in recimo različne dolžine nog.
Skolioze z zamikom hrbtenice od 0 do 20 stopinj se opazuje. Če dosega zamik hrbtenice od 20 do 45 stopinj, se skolioza zdravi s steznikom in fizioterapijo. Pri zamikih, ki so večji od 45 stopinj, je potrebno operativno zdravljenje. Razvoja večine skolioz medicina žal še ne zna zaustaviti, prepreči se lahko le nadaljnje povečevanje hrbtenične ukrivljenosti, zato je potrebno redno spremljanje otrokove asimetrije hrbta. V primeru hitrega razvoja asimetrije je potreben zdravniški pregled pri izbranem osebnem zdravniku, ki otroka napoti v specialistično ambulanto v nadaljnjo obravnavo.
Otroci s skoliozo večinoma nimajo bolečin, slednje se pojavljajo predvsem pri pojavu tumorjev ali vnetij. Skolioze, ki so večje od 45 stopinj, napredujejo tudi po končani kostni rasti, kar lahko botruje nastanku trajnih posledic pri pljučnih in srčnih funkcijah. Degenerativne spremembe hrbtenice zaradi hitrega razvoja spremljajo še bolečine. Tu velja dodati, da je pri otroku do petega leta rast hrbtenice in prsnega koša najhitrejša, enako velja za razvoj pljuč. Rast omenjenih struktur se po tem obdobju bistveno upočasni in se nato po desetem letu v času pubertete znova pospeši. Skolioza, ki se pojavi pred petim letom starosti, posledično napreduje hitreje in jo spremljajo večje deformacije prsnega koša. Zaradi tega lahko pride celo do zmanjšane pljučne funkcije.
Medicina stremi k napredku, tudi k razvoju novih generacij prilagojenih ortoz oziroma steznikov za zdravljenje skolioze. Novi steznik, prilagojen otroškemu telesu za zdravljenje skolioze, je sodeč po dosedanjih rezultatih zdravljenja po besedah predstojnika medicinske dejavnosti hrbtenične in otroške ortopedije mag. Nikša Herota, dr. med., spec. ortopeda, v primerjavi z drugimi bolj prilagodljiv, prijetnejši za uporabo, ustvarja manjši abdominalni pritisk in je skoraj neopazen. Njegove prednosti izhajajo iz njegove individualne prilagojenosti.
Vsak steznik je izdelan iz polikarbonata, polietilena ali polipropilena v izbranem barvnem vzorcu na podlagi 3D-računalniške preslikave telesa, ki je natančnejša in za pacienta manj stresna od mavčnega odtisa. Steznik se dobesedno zlije s telesom, saj nima kovinskih in navzven štrlečih delov, ki bi vplivali na podobo, trgali oblačila in povzročali morebitno stigmatizacijo. Steznik, ki omogoča uravnavanje v vseh treh ravninah, lahko dopolnjuje še v Ortopedski bolnišnici Valdoltra razvita naprava za merjenje ploskovnih pritiskov, časa uporabe in primerjavo gibanja določenega dela telesa v ortozi in brez nje v izbranem intervalu. S pomočjo teh meritev se zdravniški tim lažje in hitreje odloča o morebitnih spremembah zdravljenja. Manjšo pomanjkljivost steznika predstavlja le njegova časovno omejena prilagodljivost v smislu otrokove rasti, saj je ortoza v času izdelave prilagojena trenutni obliki telesa.
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra sicer ugotavljajo, da so s tovrstnim konservativnim zdravljenjem skolioze pri otrocih večinoma uspešni, saj ustavijo napredovanje ukrivljenosti hrbtenice in dokaj pogosto preprečijo potrebo po operaciji: »Žal pa se v posameznih primerih kljub zdravljenju s steznikom in fizioterapijo operativnemu posegu ne moremo ogniti,« še poudarja mag. Nikša Hero in dodaja, da trenutni rezultati kažejo ugodne rezultate v smislu popravka krivin in dajejo boljše rezultate od dosedanjih metod zdravljenja v kombinaciji z individualno prilagojeno fizioterapijo.