Avtorica: Vesna Vilčnik
Pri prvem pregledu za kontaktne leče se izmeri dioptrija očesa in oblika očesne površine. Ti podatki so potrebni, da izberemo tako kontaktno lečo, ki bo na površini očesa pravilno nameščena in bo tako omogočala jasen in stabilen vid, ne da bi ovirala normalne očesne presnovne funkcije. Z biomikroskopom oziroma špranjsko svetilko pregledamo oko, s posebnim poudarkom na očesni površini in roženici, da izključimo tista bolezenska stanja, pri katerih lahko ob uporabi kontaktnih leč pričakujemo poslabšanje, ali odkrijemo tista, ki preprečujejo uspešno uporabo kontaktnih leč. Glede na pridobljene podatke in želje ter potrebe pacienta izberemo najprimernejše kontaktne leče, bodisi mehke ali poltrde, dnevne ali mesečne. Sledi vstavitev testnih kontaktnih leč. Če se dobro obnesejo, zdravnik predpiše prvi par kontaktnih leč.
Kontaktne leče niso primerne za paciente, ki imajo alergije, kronično ali akutno vnetje očesne površine, suho oko, tiste, ki delajo v prostoru, kjer je veliko prahu, prepih ali zelo suh zrak.
Za uspešno nošnjo kontaktnih leč potrebujemo zdravo oko z dobrim solznim filmom in primerne, kvalitetne kontaktne leče, ki bodo kar se da najbolj odgovarjale posameznikovim potrebam.
Kontaktne leče omogočajo jasen vid brez motečih okvirjev in optičnih napak, ki jih povzročajo stekla, vgrajena v okvirje očal. Omogočajo veliko svobodo zlasti pri telesnih aktivnostih. Se ne rosijo in ne lezejo po nosu navzdol. S kontaktnimi lečami je celotno vidno polje jasno, kar je še posebej zaželeno pri športu ali vožnji avtomobila. Z njimi lahko omogočimo dober vid, tudi kadar je razlika v dioptriji obeh očes večja kot 3. Kadar gre za nepravilne oblike roženice, kot je na primer keratokonus ali višje stopnje astigmatizma, lahko le s poltrdimi kontaktnimi lečami dovolj izboljšamo vidno ostrino. Preko njih lahko nosimo katera koli sončna očala. Po nekaterih raziskavah nošnja leč zmanjša ali ustavi napredovanje dioptrije v mladosti. Glavna slabost uporabe kontaktnih leč pa je gotovo povečana možnost vnetja veznice ali roženice, ki lahko pušča tudi brazgotine in trajno poslabša vidno ostrino. Dolgotrajna nošnja kontaktnih leč z nizko propustnostjo za kisik lahko povzroči rast novih žilic na obrobju roženice, zmanjša se število celic na notranji površini roženice, ki skrbijo za prozornost roženice. Neprijeten pojav so tudi alergije, ki se pojavijo ob nošnji kontaktnih leč. Tukaj lahko gre tako za preobčutljivost na sam material, kot tudi na sredstva za nego in shranjevanje kontaktnih leč. Ob pravilni uporabi primernih, strokovno predpisanih in kvalitetnih kontaktnih leč, dobri higieni rok, uporabi posodic za shranjevanje leč, uporabi kvalitetnih tekočin za nego kontaktnih leč in z rednimi kontrolnimi pregledi so taki zapleti izjemno redki.
Glede na prožnost materiala ločimo trde kontaktne leče, če so prepustne za kisik, jih imenujemo tudi poltrde kontaktne leče, in mehke kontaktne leče. Glede na refrakcijsko anomalijo (vrsto dioptrije), ki jo popravljajo, pa govorimo tudi o običajnih sferičnih, o toričnih in multifokalnih kontaktnih lečah. Slednje so primerne za paciente s starostno slabovidnostjo, ki ne želijo ali ne morejo nositi očal, saj take leče omogočajo vid tako na daljavo kot bližino. Glede na trajnost kontaktnih leč ločimo dnevne, 14-dnevne, mesečne in letne kontaktne leče ter leče za podaljšano nošnjo. Nekatere kontaktne leče uporabljamo tudi pri zdravljenju poškodb očesne površine ali po laserskih operacijah dioptrije v fazi celjenja.
Pravzaprav pravih starostnih omejitev za uporabo kontaktnih leč ni. Kontaktne leče lahko uporablja vsak, ki mu stanje na očeh to omogoča. Običajno pa si želimo tudi, da jih je sposoben samostojno pravilno uporabljati. Tako jih predpisujemo tudi otrokom, če ocenimo, da so starši in predvsem otroci dovolj zreli za tako odgovornost. Tudi starejši ljudje kontaktne leče uspešno nosijo že vrsto let.
Mehke kontaktne leče so narejene iz mehkih plastičnih materialov ali hidrogelov. Vsebujejo vodo in so za nošnjo zelo udobne. Novejša generacija mehkih kontaktnih leč poleg hidrogela vsebuje tudi silikon (silikonski hidrogeli), kar omogoča bistveno boljšo izmenjavo kisika preko kontaktne leče. Trde oziroma poltrde kontaktne leče so narejene iz trših fluoro-silikon oziroma akrilatnih materialov, ki prav tako prevajajo kisik skozi svojo površino. Omogočajo zelo dober vid, a so zaradi slabše udobnosti manj razširjene.
Kontaktne leče se praviloma zjutraj vstavijo v oko, zvečer pa se iz očesa odstranijo. Najpomembneje je, da zelo dobro poskrbimo za higieno. Pred vsakim stikom z očmi ali kontaktnimi lečami si roke skrbno umijemo z milom. Kontaktno lečo nežno vzamemo iz posodice, preverimo, ali je pravilno obrnjena, jo namestimo na kazalec dominante roke, z drugo roko pa razpremo veki očesa, v katerega želimo vstaviti lečo. Lečo približamo očesu in se z njo nežno dotaknemo očesa. Takrat počasi spustimo veki in pogledamo navzdol. Kontaktna leča je na očesni površini. Postopek odstranitve kontaktnih leč je podoben kot ob vstavitvi leč, se pa razlikuje glede na to, ali uporabljamo trde ali mehke kontaktne leče.
Higiena je za uspešno in dolgotrajno uporabo kontaktnih leč izjemno pomembna. Pred vsakim rokovanjem si skrbno umijemo roke z mlačno milnico in roke dobro izperemo pod čisto tekočo vodo. Posodice, ki jih uporabljamo za shranjevanje leč, redno čistimo. Uporabljamo kvalitetne tekočine za čiščenje in nego kontaktnih leč. Navadna voda iz pipe ali nepreizkušene tekočine so neprimerne, celo nevarne, saj so lahko izvor mikroorganizmov, ki lahko resno in trajno poškodujejo oči.
Večina neželenih očesnih sprememb je posledica slabe preskrbe roženice s kisikom, kadar uporabljamo za kisik slabo prepustne materiale, kadar nosimo kontaktne leče predolgo časa in ne upoštevamo priporočenega roka trajanja. Zaradi pomanjkanja kisika se roženica zadebeli, oteče, vidna ostrina se poslabša. Žilice veznice se zlasti ob robu roženice razširijo, da bi tako nadomestile pomanjkanje kisika. Če so potrebe po kisiku še večje, lahko pride do rasti novih žilic neposredno na roženico, kar lahko trajno poslabša vidno ostrino.
Še do pred kratkim so bile barvne kontaktne leče narejene iz materialov, ki slabo prevajajo kisik, in so bile namenjene le nekajurni in občasni uporabi. Zdravniki smo jih le redko predpisali. Zdaj pa tega kompromisa ni več potrebno sprejemati, saj imamo na voljo tudi barvne kontaktne leče narejene iz sodobnih, za kisik visoko prepustnih materialov, na primer Air Optix Colors.
Kontaktne leče so danes dostopne široki populaciji. Brez večjih težav si lahko po spletu naročimo kontaktne leče katere koli znamke, iz katerega koli konca sveta. Vendar je tak način uporabe leč po objavljenih znanstvenih raziskavah povezan s pogostejšimi resnimi očesnimi obolenji. Jasno je, da si vsak človek želi zase čim boljšo kvaliteto ob čim nižjih stroških. A so cenejše leče običajno narejene iz slabših materialov, so manj prepustne za kisik in niso primerne za dolgotrajno ali dolgoročno uporabo.
Okvir: Večina neželenih očesnih sprememb je posledica slabe preskrbe roženice s kisikom, kadar uporabljamo za kisik slabo prepustne materiale, kadar nosimo kontaktne leče predolgo časa in ne upoštevamo priporočenega roka trajanja.
Okvir: Navadna voda iz pipe ali nepreizkušene tekočine so za higieno leč neprimerne, celo nevarne, saj so lahko izvor mikroorganizmov, ki lahko resno in trajno poškodujejo oči.
Februar 2015