Lepi zobje in nasmeh so odraz našega notranjega zdravja, vendar pa dandanes ni več tako. Zaradi različnih dejavnikov lahko pride do izgube zob, le-te pa lahko nadomestimo na različne načine. Poleg proteze, ki smo si jo kot otroci ogledovali v kozarčkih babic in dedkov, so tu še sodobnejše metode nadomeščanja manjkajočih zob. Na naša vprašanja v zvezi z zobnimi vsadki, mostički in pristnosti le-teh je odgovarjal Matjaž Oblak, dr. dent. med., spec. oralni kirurg, ki že leta deluje na področju implantologije.

Avtorica: Nika Arsovski

Na kakšen način lahko nadomestimo manjkajoče zobe?

Nadomestimo jih lahko s fiksno protetičnimi izdelki (mostički) ali snemno protetičnimi izdelki (protezami). Fiksno protetični izdelki so lahko cementirani ali vijačeni, kar pomeni, da niso snemljivi, protezo pa pacient lahko sam sname iz ust in jo očisti. Tako mostički kot proteze so lahko podprti z zobmi, vsadki ali kombinacijo zob in vsadkov. V primeru popolne brezzobe čeljusti je proteza nosna le preko sluznice.

 

Za namestitev zobnega mostička morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. V katerem primeru se odločite za uporabo zobnega mostička?

Pred začetkom protetične sanacije zobovja morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji za namestitev mostička. Pomembno je, da ne zaznamo bolezenskih sprememb na kosteh in sluznici ustne votline. Obvezno moramo preveriti stanje obzobnih tkiv in po potrebi najprej zdraviti parodontalna obolenja. Zdrava obzobna tkiva so še posebej pomembna pred fiksno protetično in implantološko sanacijo, saj je to osnovni pogoj za dolgoročni uspeh. Še tako lep protetični izdelek bo v primeru nezdravljene parodontalne bolezni lahko kmalu povzročal težave. Pred izdelavo mostička je treba rentgensko preveriti vse »mrtve« zobe in po potrebi izvesti koreninska zdravljenja. Med pripravljalnimi postopki moramo stalno nadzorovati pacientovo ustno higieno in ga ustrezno motivirati.

 

Kakšne funkcije lahko opravlja zobni mostiček? Katere tipe zobnih mostičkov poznamo?

Z mostičkom nadomeščamo eno ali več vrzeli med zobmi. Podprti so lahko z zobmi ali vsadki. V posameznih primerih lahko za podporo mostička uporabimo tudi kombinacijo zob in vsadkov. Za izdelavo mostičkov uporabljamo kovinsko-porcelansko tehniko, v območju vidnega zobnega sektorja pa brezkovinsko keramiko.

V primeru krajših vrzeli, ko manjka le en zob, lahko napravimo adhezijski most oz. lepljen mostiček, ki ga s sodobnimi lepilnimi sredstvi lepimo na sosednja zoba. Včasih pa tak mostiček lepimo zgolj na en zob. V primeru izdelave lepljenega mostička zobno krono le delno ali minimalno prepariramo.

 

Kako poteka izdelava zobnega mostička?

Po pripravi obzobnih tkiv v zobni ordinaciji obrusimo nosilne zobe, jih odtisnemo in zaščitimo z začasnimi prevlekami vse do dokončanja mostička. Poleg običajnega postopka odtiskovanja lahko stanje obrušenih zob tudi skeniramo, kasneje pa na podlagi skenirane slike v zobotehničnem laboratoriju načrtujemo digitalno obliko novih zob, ki nam služi za računalniško vodeno izdelavo mostu.

Po klasični metodi izdelave se v zobotehničnem laboratoriju izlijejo modeli, na katere se ročno modelira zobe. Sledi ulivanje kovinskega ogrodja in peka porcelana.

Računalniško vodene tehnologije izdelave so natančnejše in vse bolj izpodrivajo klasične postopke tudi v slovenskem prostoru. Končno ročno obdelavo v obeh primerih opravi zobotehnik.

 

Kakšne težave lahko povzročijo zobni mostički?

Pravilno izveden zobni mostiček navadno ne povzroča težav, pacienti se nanj hitro navadijo. V primeru, da so bili obrušeni vitalni (živi) zobje, lahko po cementiranju začasno pride do povečane občutljivosti zob. V izjemnih primerih je potrebno žive zobe po brušenju zaradi težav koreninsko zdraviti.

 

Kakšna je skrb za zobni mostiček?

V nasprotju z običajnim ščetkanjem lastnih zob je treba mostiček pod členom čistiti s posebno zobno nitko. Navodila o čiščenju pacientom po cementiranju poda terapevt ali ustni higienik.

 

Število vsadkov se v zadnjem času povečuje. Kaj je zobni vsadek (implantat) in iz česa je sestavljen?

Nadomeščanje manjkajočih zob z zobnimi vsadki danes predstavlja standardno metodo zobozdravstvene oskrbe. Implantologija je področje stomatologije, ki je v zadnjih dveh desetletjih doživela drastičen razvoj in številne izboljšave tako na področju kirurškega dela vstavljanja vsadkov kot na področju implantološke protetike. S tem ko stomatologi in pacienti spoznavajo predvidljivost in zanesljivost te vrste oskrbe, se povečuje zaupanje in narašča povpraševanje.

Zobni vsadek (implantat) je v osnovi vijak, s katerim nadomestimo manjkajočo korenino. Najpogosteje uporabljamo dvodelne vsadke iz titana. Titanov vijak se vstavi v kost, s katero se zaraste. Pri protetični oskrbi nato v notranji navoj vsadka privijemo protetični del, ki nadomešča zobno krono. Služi kot nosilec za mostiček, za pritrditev proteze ali pa nanj izdelamo posamičen zob. Tudi protetični del vsadka je običajno iz titana, v estetskem področju pa pogosto uporabimo nosilec iz cirkon oksidne keramike.

 

Kakšni so pogoji za vstavitev zobnega vsadka?

Tako kot pri namestitvi mostička morajo biti tudi pred izdelavo vsadka izpolnjeni osnovni pogoji, med drugim zdrava ustna votlina brez bolezenskih sprememb in urejeno stanje obzobnih tkiv. Med diagnostičnim postopkom ocenimo potrebo po morebitni dograditvi kosti in mehkih tkiv. Če ima pacient oz. bolnik sistemske bolezni, morajo biti le-te pred posegom ustrezno zdravljene. Ni nepomembno, kdo vstavlja implantate, vendar mora imeti dovolj izkušenj in znanja tudi za ustrezno ukrepanje ob nepredvidljivih primerih med samim posegom. Zato je najprimerneje, da vstavitev izvede specialist kirurg.

 

Kako poteka vstavitev zobnega vsadka?

Po dokončanju potrebnih diagnostičnih postopkov izvedemo operativni poseg. Vstavitev vsadka je primerljiva z drugimi oralno kirurškimi posegi, zato jo izvedemo ambulantno z uporabo lokalne anestezije. Po operaciji je pričakovana lokalna oteklina in bolečina, ki jo navadno ublažimo z običajnimi protibolečinskimi tabletami. Po dobi vraščanja vsadka, ki traja dva do štiri mesece, napravimo protetično nadgradnjo. V tem obdobju je pacient lahko oskrbljen z začasnim nadomestkom.

 

Zobni vstavek ali zobni mostiček, katera metoda je bolj priporočljiva? Za katero metodo bi se odločili v primeru enega manjkajočega zoba?

Naša dolžnost je, da pacientu razložimo vse mogoče prednosti in slabosti različnih protetičnih načinov. Nato se z njim pogovorimo in najdemo najprimernejši način oskrbe. Poenostavljeno, v primeru manjkajočega zoba bi se odločal za vsadek, če sta kroni sosednjih zob, ki bi jih bilo treba zbrusiti, dobro ohranjeni. Mostiček bi predlagal v primeru, ko sta kroni sosednjih zob v slabem stanju, oskrbljeni z obsežnimi plombami ali ju načenja karies. Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi kostne pogoje za vstavitev zobnega vsadka.

 

Kaj pa je videti bolj pristno?

Pri pravilno izvedenih postopkih in v sodelovanju z dobrim zobotehničnim laboratorijem se v očeh laika obe metodi oskrbe ne bi smeli razlikovati od naravnih zob. Seveda pa se temu idealu največkrat lahko le približamo.

 

Zavarovane osebe so do zobnega mostička upravičene v primeru, da število manjkajočih zob v vidnem sektorju ne presega števila 4 in kadar v eni vrzeli manjkajo najmanj trije. Kako pa je s financiranjem vsadka?

Implantološke storitve so samoplačniške in jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le izjemoma (npr. po obsežnejših operacijah v področju glave in vratu, po večjih poškodbah, pri nepravilnostih v razvoju zob …) na osnovi mnenja specialistov.

 

Kakšne so posledice, če manjkajočih zob ne nadomestimo?

Če odmislimo estetski pomen zob in zmanjšano funkcijo žvečenja, je posledica še izraščanje zob v nasprotni čeljusti, saj izgubijo oporo antagonistov. To lahko kasneje vodi v nepravilne gibe spodnje čeljusti in začetek težav, povezanih s čeljustnim sklepom. Prav tako lahko začneta zoba, ki mejita na vrzel, spreminjati svojo prvotno pokončno lego, se začneta nagibati. V primeru, da gre za večje število manjkajočih zob, lahko pride do povečane obrabe preostalih zob.

Naša dolžnost je, da pacientu razložimo vse mogoče prednosti in slabosti različnih protetičnih načinov. Nato se s pacientom pogovorimo in najdemo zanj najprimernejši način oskrbe.

Januar 2015