Kako pa se boste to zimo ogrevali vi?

Po vročem poletju, ki nam letos z vročinskimi valovi ni prizanašalo, počasi prehajamo v jesen, ko ne bomo več razmišljali le o tem, kako se ohladiti, temveč vedno bolj, kako se ogreti. Pogovor v družbi tako hitro nanese na najoptimalnejše načine ogrevanja, ki se razlikujejo glede na bivalni prostor, objekt in vrsto drugih dejavnikov. Svojčas se je velik del gospodinjstev ogreval na kurilno olje, v zadnjem času pa prednjačijo predvsem toplotne črpalke in solarni paneli, za katere so predvidene tudi državne finančne spodbude. Kako se boste to kurilno sezono greli vi, je torej vprašanje, ki je povsem na mestu. Odgovor pa zahteva temeljit premislek.

Ogrevanje bivalnega prostora, najsi gre za stanovanje ali hišo, lahko predstavlja precejšnje breme za družinski proračun. Po nekaterih izračunih tudi več tisočakov letno (npr. ogrevanje povprečne hiše s kurilnim oljem), z optimizacijo, torej ob prehodu na sodobnejše načine ogrevanja se lahko stroški znižajo kar za polovico. Tako se lahko naložba, sploh ob dostopnih državnih subvencijah, povrne že v obdobju od treh do petih let.

V Sloveniji so gospodinjstva, ki vlagajo v sodobnejše in trajnostne energetske prakse, upravičena do nepovratnih sredstev, tako v okviru Eko sklada kot sheme Borzen, najsi gre za vgradnjo toplotne črpalke, kurilne naprave na lesno biomaso, solarnega sistema ali izboljšanje toplotne izolativnosti stavbe. Z aprilom je takratna vlada zaradi zaostrenih razmer na svetovnih naftnih trgih in ob rastočih cenah energentov še povišala subvencije Eko sklada. Spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko so se povečale na 50-odstotno vrednost naložbe oz. na največ 4500 evrov za toplotno črpalko zrak–voda oziroma na 8000 evrov za toplotno črpalko voda–voda ali zemlja–voda. Še vedno privlačna so tudi nepovratna sredstva za elektrarne (sončne elektrarne z baterijskem hranilnikom), za katere ste upravičeni do 675 evrov na kW moči elektrarne oz. do največ 40 % upravičenih stroškov naložbe.

Seveda pa je vrsta ogrevanja, ki je najoptimalnejša za naš bivalni prostor, odvisna od vrste dejavnikov, za nasvet glede nekaterih najbolj priljubljenih oblik ogrevanja smo se obrnili na prof. dr. Henrika Gjerkeša z Gradbenega inštituta ZRMK.

Sogovornik poudari, da je ukinitev neto meritev po letu 2023 nove samooskrbne sončne elektrarne s finančnega vidika naredila precej manj privlačne, kar potrjuje tudi izrazit upad novih vlog in inštalirane moči. Sistem neto meritev je namreč gospodinjstvom omogočal, da so javno elektroenergetsko omrežje uporabljala kot nekakšen brezplačni hranilnik električne energije. Danes je način obračunavanja odvisen od tega, kdaj je bila sončna elektrarna vključena v sistem samooskrbe: starejše elektrarne so vključene v letno netiranje, pri katerem se poleti proizvedeni viški in zimski primanjkljaji medsebojno izravnajo. Pri novih sistemih letnega netiranja ni več – viške elektrarne oddajajo v omrežje, električno energijo, prevzeto iz omrežja, pa gospodinjstvo plača po tržni ceni. Zato postajajo za nove samooskrbne sisteme vse pomembnejši hranilniki energije, ki omogočajo večjo lastno porabo proizvedene elektrike in manjšo odvisnost od omrežja.

Zakaj so hranilniki električne energije ključni za uporabnost sončnih elektrarn in kaj bo po koncu sistema neto meritev?

Hranilnik električne energije je pri sončnih elektrarnah ključnega pomena za njihovo uporabnost. Sončne elektrarne ponoči ne proizvajajo elektrike, npr. ko gledamo televizijo, hladilnik deluje neprenehoma itd. Pozimi, ko potrebujemo ogrevanje, npr. s toplotno črpalko, proizvajajo manj. Poleti samooskrbna sončna elektrarna proizvede več, kot gospodinjstvo potrebuje. Sončna elektrarna deluje pri nazivni moči v Sloveniji manj kot 1000 ur na leto, gospodinjstva pa potrebujejo električno energijo 8760 ur na leto. Brez shranjevanja so torej samooskrbne sončne elektrarne zelo omejeno uporabne.

Ne govorim o dnevnem shranjevanju, kot ponujajo v obliki baterij. Te le minimalno, pozimi pa sploh nič ne povečajo dosegljivosti električne energije iz sončnih elektrarn, hkrati pa njihova proizvodnja nesorazmerno vseživljenjskim koristim izčrpava vire na našem planetu. Ker je čas sistema neto meritev električne energije mimo, ne vidim pomembne rasti števila samooskrbnih sončnih elektrarn v prihodnosti. V Sloveniji se usmerjamo v gradnjo velikih sončnih elektrarn in sistemskega sezonskega shranjevanja električne energije. Glede na trend v Evropi bo to po vsej verjetnosti vodik. S tehnološkega vidika se to za zdaj zdi najboljši način za povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov v nacionalnem elektroenergetskem omrežju in hkrati krepitev energetske suverenosti Slovenije.

Klimatske naprave niso več namenjene le hlajenju. Katere so njihove glavne prednosti pri ogrevanju in kdaj lahko predstavljajo glavni vir ogrevanja?

Toplotne črpalke so tako iz okoljskih kot ekonomskih in tudi socialnih razlogov najprimernejši način ogrevanja stanovanjskih prostorov. Klimatske naprave so toplotne črpalke zrak–zrak, ki neposredno ogrevajo ali hladijo zrak v prostoru. Imajo zunanjo in notranjo enoto (t. i. split klima), z močjo običajno med 3 in 5 KW. Primerne so za nizkocenovno ureditev ogrevanja (in hlajenja) prostorov za gospodinjstva z omejenimi finančnimi sredstvi. Stroški ogrevanja so nizki zaradi visokega grelnega števila, zato tistim, ki dvomijo, priporočam naložbo dobrih 1.000 evrov v klimatsko napravo kot poskusno podporo obstoječemu ogrevalnemu sistemu (in seveda hlajenju v vedno bolj vročih poletjih). Ob strokovni montaži in ustrezno nastavljenem režimu ogrevanja starega sistema in klimatske naprave bo v sezoni ali dveh poraba npr. kurilnega olja (in s tem stroški ogrevanja) tako upadla, da dvoma ne bo več. V našem okolju je sicer bolj uveljavljeno toplovodno ogrevanje in s tem v povezavi toplotne črpalke zrak–voda, pri katerih je naložba višja.

Kamini ostajajo priljubljena izbira za ustvarjanje topline, vendar imajo tudi svoje slabosti. Katere so najpogostejše težave pri uporabi kaminov? Kako vplivajo na kakovost zraka in emisije CO₂?

Z vidika energetske učinkovitosti kamini ne morejo tekmovati z npr. kotli zaradi nestacionarnega delovanja in konstrukcijskih značilnosti. Sodobni, strokovno inštalirani kamini z zunanjim dovodom zraka ne poslabšujejo kakovosti zraka v prostoru. Se pa tudi pri zaprtih kaminih sčasoma v prostoru nabere prah zaradi trdih delcev, ki nastanejo pri gorenju polen. CO₂ se sicer sprošča pri gorenju lesa, vendar je njegova bilanca nična, saj ga rastline porabijo za rast. Težave lahko nastanejo pri kaminih z neustreznim oz. nevzdrževanim dimnikom in uporabo zraka za gorenje iz prostora, kar lahko privede do povečanje koncentracije CO (ogljikovega monoksida) v prostoru. CO ni strupen, izpodriva pa kisik iz rdečih krvničk in lahko povzroči zadušitev. V veliko primerih po začetnem navdušenju kamini postanejo okras dnevne sobe in popestritev morebitnih romantičnih večerov.

Kako izbrati najprimernejšo toplotno črpalko glede na nepremičnino – najsi gre za hišo ali stanovanje?

Izbira toplotne črpalke kot glavnega vira ogrevanja je v veliki večini stavb najboljša izbira. Toplotne črpalke delujejo z visokim, več kot 80-odstotnim deležem obnovljivih virov energije. Primerne so tudi za starejšo populacijo, saj je upravljanje preprosto in vzdrževanje nezahtevno. Zaradi visokega grelnega števila sodobnih toplotnih črpalk so stroški za ogrevanje relativno nizki in se gibljejo med 40 in 60 % cene ogrevanja na kurilno olje. Nihanje cene električne energije se odraža zgolj s 25 % v nihanju cene toplote iz toplotne črpalke – pri fosilnih energentih je nihanje cene toplote v linearni zvezi s ceno energenta. Z vseh trajnostnih vidikov je ogrevanje s toplotno črpalko torej boljše od ogrevanja z zgorevanjem fosilnih goriv, v mnogih pogledih tudi ogrevanju z lesno biomaso. Skupni imenovalec pritožb glede toplotnih črpalk sta neustrezna izbira in slaba montaža. Pri novogradnjah običajno ni težav, saj ustrezno toplotno črpalko določi projektant. Težave se lahko pojavijo pri zamenjavi npr. kotla na kurilno olje s toplotno črpalko pri sanaciji ogrevalnega sistema v starejši stavbi. V tem primeru je ključen podatek za pravilno izbiro toplotne črpalke najvišja temperatura ogrevalne vode v starem kotlu, ki je bila potrebna za zagotavljanje primerne temperature v prostorih v času najnižje temperature zunaj. Če ta temperatura ne presega 60 °C, je dobra izbira enostopenjska toplotna črpalka, saj novejše, ki imajo delovno sredstvo propan, grejejo do 70 °C. Če je potrebna temperatura ogrevalne vode iz starega kotla presegala 60 °C, je smiselno izbrati dvostopenjsko toplotno črpalko, ki segreje ogrevalno vodo tudi nad 90 °C.

Kaj bi lastnikom domov svetovati kot najbolj trajnostno in stroškovno učinkovito rešitev za prihodnost? Katera možnost ogrevanja po vašem mnenju pomeni največ prednosti z vidika nižjih stroškov, energetske neodvisnosti in zmanjšanja emisij CO₂?

Primerno dimenzioniranega sistema sončna elektrarna– toplotna črpalka, ki je bil v času netiranja brez dvoma najbolj trajnostni način oskrbe gospodinjstva z energijo, ni mogoče več priporočati, ker zakonodajne podpore za energetsko samozadostnost ni več. Relativno visoke subvencije za naložbo, skupnosti OVE, baterije ipd. so skromni poskusi kompenzacije za letno netiranje električne energije. Sončne elektrarne zmanjšujejo emisijo toplogrednih plinov, povečujejo delež obnovljivih virov energije in povečujejo stopnjo energetske neodvisnosti, vendar so pozitivni finančni učinki za gospodinjstva slabši, kot so bili v obdobju netiranja. Finančni učinki so najpomembnejši pogoj zasebnih vlagateljev, zato je zanimanje gospodinjstev za naložbo v individualno sončno elektrarno drastično upadlo.

V Sloveniji, bogati z gozdovi, je pomemben vir za ogrevanje lesna biomasa v obliki polen, peletov in sekancev. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije in je primerno kurivo za sisteme daljinskega ogrevanja in v obliki polen tudi v individualnih kuriščih gospodinjstev. In to predvsem v redko naseljenih in prepišnih območjih, kjer trdi delci, nastali pri zgorevanju lesa, ne prispevajo k prekomerni skupni koncentraciji trdih delcev v zraku. Nikakor ne smemo prezreti pomembne vloge lesa pri preprečevanju energetske revščine v Sloveniji – razpršeno lastništvo gozdov in lokalna dosegljivost polen omogoča tudi najšibkejšim gospodinjstvom, da je pozimi njihovo bivališče toplo.

V vsakem primeru pa svetujem ogrevanje (prostorov in/ali sanitarne vode) s toplotno črpalko, ne glede na obstoječi ogrevalni sistem. Toplotne črpalke so zrela tehnologija, stroški ogrevanja so nizki v primerjavi z drugimi energenti in so prijazne s starajočo se populacijo. Država Slovenija se je obvezala k zviševanju deleža obnovljivih virov energije in zmanjševanju emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije, zato so toplotne črpalke edini ogrevalni sistem, ki z leti postaja vse bolj trajnosten.

Izbira toplotne črpalke je odvisna od karakteristik stavbe, želja in sposobnosti uporabnikov ter podnebnih pogojev na lokaciji stavbe, zato toplo priporočam, da se lastniki pred dokončno odločitvijo posvetujejo z neodvisnim strokovnjakom, ki so v mreži Ensvet dosegljivi po vsej Sloveniji. V Life projektu BUSHROSSs pod okriljem države pripravljamo strokovne podlage za nadgradnjo Ensvetove mreže s točkami VEM (Vse na Enem Mestu), kjer bodo lahko pri prenovi svojega bivališča občani na enem mestu dobili ne zgolj tehničnega, ampak tudi pravni in finančni nasvet z upoštevanjem socialnega stanja gospodinjstva. Celovita strokovna podpora bo tako v najvišji možni meri povečala verjetnost, da bo prihodnja oskrba gospodinjstva z energijo okolju prijazna, finančno vzdržna in bo stanovalcem dolga leta zagotavljala prijetno bivanje v stavbi.

Kaj zvišuje vaše račune za ogrevanje?

Morda nepravilno zračite prostore, pri čemer se ti preveč ohladijo (zračite večkrat dnevno, a le za nekaj minut) ali pa preveč ogrevate prostor – temperature v prostoru naj ne bodo višje od približno 21 °C, vsaka dodatna stopinja poveča porabo energije za 5–6 %.

Pri radiatorskem ogrevanju lahko termostatski ventili ob pravilni uporabi zmanjšajo porabo energije tudi do 15 %, zato ventil nastavite na želeno temperaturo in ga ne prestavljajte, temveč mu pustite, da samodejno uravnava temperaturo v prostoru. Radiatorjev ne zakrivajte z zavesami ali pohištvom, prav tako morajo biti ustrezno odzračeni za učinkovit prenos toplote.

V kaminih in pečeh kurite le suha polena z največ 20 % vlažnosti, ponoči pa z roletami ali polkni zmanjšajte toplotne izgube skozi okna.

ABC

A Z učinkovitejšim ogrevanjem se lahko stroški zmanjšajo tudi za polovico.

B Naložba v sodoben ogrevalni sistem se lahko povrne v treh do petih letih.

C Nepravilno vzdrževani kamini lahko povečajo nevarnost ogljikovega monoksida.