Ishemična bolezen debelega črevesa ali ishemični kolitis

Ishemična bolezen debelega črevesa ali ishemični kolitis je redka bolezen, ki se najpogosteje pojavlja v višji starosti, v nekaterih redkih primerih pa tudi pri mlajših. Značilna je nenadna bolečina v trebuhu, ki se ji čez 24 ur pridruži odvajanje krvavega blata, kar strokovno imenujemo hemohezija, lahko je prisotna tudi driska.

Po podrobnejšo razlago bolezni in njenega diagnosticiranja in zdravljenja smo se obrnili na asist. dr. Darka Siuka, dr. med., specialista gastroenterologije iz Gastroenterološke klinike UKC v Ljubljani.

Povedal je, da gre pri ishemični bolezni debelega črevesja ali ishemičnem kolitisu za bolezensko stanje, ki nastane zaradi slabe prekrvavitve (ishemije) stene in sluznice debelega črevesa. »To privede do vnetja in poškodbe ter morebitnih zapletov,« je dejal dr. Siuka in dodal, da je to redko stanje, ki  se najpogosteje pojavi pri starejših. Do slabše prekrvavitve debelega črevesa pride bodisi zaradi sprememb v sistemskem obtoku krvi (stanje nizkega krvnega tlaka, kot je pri stanjih šoka), ob že predhodno močno zoženem žilju zaradi ateroskleroze, redko pa zaradi dodatnega krvnega strdka.

Bolečina po levi strani

Kot je pojasnil dr. Siuka, je v prvi fazi prisotna zmerna do huda trebušna bolečina. »Bolečina je večinoma prisotna po levi strani trebuha, ob tem bolnik odvaja krvavo blato, večinoma čez 24 ur. Pri tretjini bolnikov je prisotna driska. Prav tako ima ena tretjina bolnikov povišano telesno temperaturo. Večini bolnikov stanje spontano izzveni že po prvi fazi in se ne poglablja. Druga faza, ki jo imenujemo paralitična, nastopi redko. V tej fazi se gibanje debelega črevesa umirja ali popolnoma ustavi. Tudi ta faza  navadno izzveni ob simptomatskem zdravljenju (infuzije, protibolečinska zdravila). Občasno se stanje stopnjuje z bakterijsko pridruženo okužbo, ko je potrebno dodatno antibiotično zdravljenje, septični šok pa je redek.

Preberite tudi prispevek: Sepsa: Kako prepoznati simptome, preprečiti okužbo in pravočasno ukrepati

Naš sogovornik je še povedal, da ishemični kolitis povzročajo vsa stanja, ki so vzrok slabši prekrvavitvi debelega črevesa (za več kot 50 %), bodisi nizek krvni tlak (pri bolnikih s šokom) ali pa  vazokonstrikcija (skrčenje) žilja debelega črevesa (kot se lahko zgodi na primer pri uporabnikih kokaina, v tem primeru pri mlajših). Do popolne zapore žilja večinoma ne pride, to bi nastalo ob sočasnem strdku. Pogosto gre za starejše bolnike s predhodnimi srčno- žilnimi obolenji in aterosklerozo ter diagnozami, kot so atrijska fibrilacija, stanje po srčnem infarktu in srčno popuščanje.«

Kako poteka diagnostika? 

»Prvi korak diagnostike je natančen pogovor z bolnikom in klinični pregled bolnika ter glede na najdbe postavitev suma na ishemični kolitis,« odgovarja dr. Darko Siuka ter izpostavlja, da je predvsem potrebno stanje ishemičnega kolitisa ločiti od drugih, po klinični sliki podobnih stanj, ki pa so lahko usodna. »Eno takšnih je mezenterialna ishemija, pri kateri pride do zapore zgornje mezenterične arterije, ki prehranjuje tako področja tankega kot debelega črevesa. To stanje se hitro poglablja in smrt lahko nastopi že prej kot v 24 urah.«

Diagnostika se nadaljuje v laboratoriju. »V laboratorijski analizi krvi je pogosto prisoten porast belih krvnih celic ter porast  reaktivnega proteina C (CRP). Rentgenska slika trebuha je  navadno nespecifična, lahko pa prikaže razširjene vijuge debelega črevesa. Računalniška tomografija (CT) prikaže zadebeljeno steno prizadetega predela debelega črevesa in razširjene vijuge debelega črevesa, včasih pa tudi aktivno krvavitev,« pojasnjuje naš sogovornik.

Pomemben pregled za postavitev diagnoze ishemične bolezni črevesja je kolonoskopija. »S kolonoskopijo ali endoskopskim pregledom debelega črevesa ugotavljamo vnetne spremembe na sluznici debelega črevesa. Ta je v primeru ishemične bolezni  navadno ranljiva, pordela, posuta z razjedami. Ob kolonoskopiji lahko odvzamemo vzorce sluznice, ki jih patolog pregleda pod mikroskopom, histopatološki izvid pa v tem primeru običajno pokaže spremembe, značilne za ishemični kolitis,« še pove dr. Siuka.

Preberite tudi prispevek: Kolonoskopija: kako poteka, kdaj je potrebna in kako se pripraviti

Kako poteka zdravljenje?

»Zdravljenje je podporno. Prehodno so občasno potrebne infuzije glikosaliničnih raztopin, občasno prehodno bolniki ne uživajo hrane. V primeru hude slabokrvnosti prejmejo transfuzijo rdečih krvničk, vendar  je to redko potrebno. Občasno je potrebno antibiotično zdravljenje, če so prisotni znaki pridružene bakterijske okužbe. V zelo redkih primerih je potrebno kirurško zdravljenje, zlati če nastopijo zapleti, kot so brazgotinjenje debelega črevesa in posledična zapora,« odgovarja gastroenterolog in zatrdi, da je prognoza zdravljenja v večini primerov dobra, prav tako preživetje, ki pa je razumljivo nižje pri kritično bolnih s septičnim potekom.

Dr. Darko Siuka svetuje, naj se v primeru bolečine v trebuhu, ki se ji  pridruži tudi kri na blatu, oglasimo pri izbranem ali dežurnem zdravniku, ki bo presodil o nadaljnjih postopkih in morebitnem pregledu na urgenci ter o potrebi po bolnišničnem zdravljenju. Ishemični kolitis je treba ločiti od mezenterialne ishemije, ki pa ima zelo visoko smrtnost.

Kako si lahko bolniki pomagajo sami?

Dr. Siuka kot najboljšo preventivo priporoča preprečevanje srčno-žilnih obolenj in ateroskleroze. To dosežemo z redno telesno vadbo, zmernim in uravnoteženim hranjenjem, zmerno telesno težo, normalnim krvnim tlakom in urejenim krvnim sladkorjem. Ko težave že nastopijo, v primeru bolečin v trebuhu in odvajanja krvavega blata, pa je nujen pregled pri zdravniku.