Poletni priročnik: sonce, vročina, hidracija

Poletje prinaša visoke temperature, močno UV-sevanje in večje tveganje za dehidracijo. V tem poletnem priročniku boste našli ključne nasvete, kako zaščititi kožo, pravilno uporabljati klimatske naprave in poskrbeti za zadosten vnos tekočine, da ostanete zdravi in varni v vročini.

Zaščita pred soncem (UV – sevanje)

V poletnih dneh je naše telo izpostavljeno zelo visokim temperaturam in močnim sončnim žarkom. Del sončnega spektra je ultravijolično sevanje (UVA, UVB, UVC). UV-sevanje deluje kancerogeno (kožni melanom, ploščatocelični rak) in zavira kožne imunske mehanizme. Kljub temu se mnogi še vedno brez primerne zaščite nastavljajo soncu, ker štejejo porjavelost za zdrav videz.

“Žal še vedno veliko ljudi doživlja porjavelost kože kot atraktivno ali celo zdravo in se ni pripravljeno odpovedati sončenju,” opozarja NIJZ in dodaja, da ni varne porjavelosti, saj vsaka obarvanost pomeni poškodbo kože.

UVA, UVB in UVC – kakšna je razlika?

• UVC žarke ustavi ozonski plašč.
• UVB delno zaustavi ozon; povzročajo opekline in rdečico.
• UVA prodrejo najgloblje, poškodujejo kolagen, pospešijo staranje in sprožijo mutacije v celicah.

Nevarnosti dolgotrajnega sončenja

• Opekline že v otroštvu povečajo tveganje za kožni melanom.
• UVA in UVB zavirata imunske mehanizme kože.

Kako pravilno zaščititi kožo?

• Nanesite sončno kremo ZF (SPF) 30+, 20 min pred izpostavitvijo, obnavljajte na 2 h.
• Iščite senco med 11. in 16. uro.
• Nosite širok klobuk, UV-zaščitna oblačila in sončna očala.

Prva pomoč pri sončnih opeklinah

1. Hlajenje – hladna voda 10–15 min.
2. Vlažilni losjon z aloe vero.
3. Pijte vodo; pri mehurjih ali vrtoglavici poiščite zdravnika.

Poletni priročnik za klimatske naprave

Ob visokih zunanjih temperaturah marsikdo poišče osvežitev v klimatiziranih prostorih. Poleti je življenje brez klime pogosto nemogoče, a klimatske naprave zahtevajo skrbno in zmerno uporabo.

Idealna temperatura v prostoru naj bo 23–25 °C, relativna vlaga do 60 %, hitrost izpihanega zraka pa pod 0,15 m/s, saj višji pretoki povzročajo neugodje in sušenje sluznic. Prehladni zračni tokovi (tudi v avtomobilu) ‒ še posebej, ko se v sedež namestimo prepoteni ‒ povečajo tveganje za prehladna obolenja in mišične krče.

Nepravilno vzdrževane klime lahko postanejo gojišče plesni, saj med vsrkavanjem zraka zajamejo spore, te se razmnožijo na filtru in se ob vklopu razpršijo nazaj v prostor. Zato očistite filtre vsaj 2–4× letno (pogosteje, če so v prostoru kadilci ali hišni ljubljenčki) in vsak začetek sezone naročite servis naprave.

Optimalne nastavitve klimatske naprave

Parameter	Priporočilo
Temperatura	23–25 °C
Relativna vlaga	≤ 60 %
Hitrost zraka	≤ 0,15 m/s

Pogoste napake

• Prenizko nastavljena temperatura. Temperaturna razlika več kot 7 °C vodi v prehlade in mišične krče.
• Zanemarjen filter je odlično gojišče za plesni, kar lahko vodi tudi v alergije.

Poletni priročnik za hidracijo

Kar dve tretjini telesne teže odraslega predstavlja voda, zato že blago znižanje tekočin oslabi telesne in duševne sposobnosti. Ob zmanjšanem volumnu krvi se slabša dotok hranil v tkiva, težje uravnavamo telesno temperaturo ‒ ključno v poletni vročini.

Koliko vode potrebujemo?

• Odrasli: 2–2,5 l tekočine dnevno (približno 1 l dobimo s hrano). Povečamo ob športu ali vročini (z znojem lahko izgubimo > 1 l na dan).
• Otroci: večji delež telesne površine pomeni hitrejšo izgubo toplote; zato jim vodo ponujamo pogosto in ne čakamo, da izrazijo žejo.

Kako prepoznamo dehidracijo?

• Blaga (1 % izgube tekočine): suha usta, temen urin, glavobol, motena koncentracija.
• Zmerna (2–3 %): pospešen pulz, hitrejše dihanje, utrujenost, manj napeta koža.
• Huda (≥ 4 %): mišični krči, vrtoglavica, omedlevica – nujno poiščite medicinsko pomoč.

Pri dojenčkih spremljamo: suho pleničko, vdrto mečavo, razpokana usta, podočnjake.