Iščite po prispevkih
Telo deluje kot usklajen sistem, v katerem vsak organ opravlja ključno nalogo. Medsebojno delovanje srca in ledvic je še posebej pomembno, saj okvara enega pogosto vodi v težave drugega. Kardiorenalni sindrom (KRS) je motnja, pri kateri disfunkcija srca ali ledvic povzroči akutno ali kronično poslabšanje funkcije drugega organa. Primarij Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pojasnjuje: »Povezanost med ledvicami in srcem je velika, saj lahko pešanje delovanja ledvic izrazito vpliva tudi na delovanje srca, po drugi strani pa lahko postopno slabšanje črpalne učinkovitosti srca povzroči slabše delovanje ledvic.« Po njegovih besedah se s KRS sooča kar 40–50 % bolnikov s srčnim popuščanjem.
Dejavniki tveganja za nastanek kardiorenalnega sindroma so številni, pogosto pa vključujejo:
Po besedah primarija Cevca je pomembno prepoznati in obvladovati bolezenska stanja, ki prizadenejo oba organa. »Najpogostejši bolezni, ki povečujeta tveganje za nastanek KRS, sta zvišan krvni tlak in sladkorna bolezen. Obe lahko sočasno okvarjata srce in ledvice ter pomembno prispevata k razvoju in napredovanju kardiorenalnega sindroma,« poudarja Cevc. Tudi nezdrav način življenja, kajenje, visoke vrednosti holesterola in telesna neaktivnost prispevajo k poslabšanju delovanja obeh organov.
Kardiorenalni sindrom se deli na pet glavnih podtipov:
Pri razvoju KRS tipa 2 in 4 je običajno prisoten počasen napredek osnovne bolezni, medtem ko sta KRS tipa 1 in 3 pogosto posledica akutnih stanj, kot je kardiogeni šok ali akutna ledvična odpoved. KRS tipa 5 pa zajema sistemska obolenja, ki hkrati obremenijo oba organa.
Preberite tudi prispevek: Kronična ledvična bolezen: kaj morate vedeti?
Simptomi kardiorenalnega sindroma se razlikujejo glede na primarni organ, ki je prizadet, in resnost stanja. Pogosti znaki vključujejo:
»Kadar ledvice niso več sposobne uravnavati izločanja odvečnih snovi in tekočin iz telesa, te zastajajo in se kopičijo, kar obremenjuje srce,« pojasnjuje Cevc. Po drugi strani pa oslabljena črpalna funkcija srca vodi v zmanjšan pretok krvi skozi ledvice, kar poslabša njihovo delovanje.
Preprečevanje kardiorenalnega sindroma vključuje zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja in sprejemanje zdravih življenjskih navad. Ključni ukrepi so:
Preberite tudi prispevek: Boj z visokim krvnim tlakom
Cevc še dodaja: »Z zdravim načinom življenja je mogoče napredovanje srčnožilnih bolezni in kronične ledvične bolezni preprečiti ali vsaj upočasniti. Pravočasna diagnostika in zdravljenje lahko bistveno zmanjšata tveganje za resne zaplete.«
Kardiorenalni sindrom je kompleksen izziv, saj zahteva razumevanje tesne povezave med srcem in ledvicami. S pravilno diagnostiko, zdravljenjem in spremembami življenjskega sloga je mogoče ublažiti učinke KRS in izboljšati kakovost življenja bolnikov. »Z zgodnjim ukrepanjem in ciljno obravnavo lahko preprečimo resne posledice ter bolnikom omogočimo boljše zdravstveno stanje,« poudarja primarij Matija Cevc.
A S pojmom kardiorenalni sindrom (KRS) označujemo patofiziološko motnjo v delovanju srca in ledvic.
B Na nastanek KRS pomembno vplivata tudi tlak v trebušni votlini in odtok krvi iz ledvic.
C KRS ima 40–50 % bolnikov s srčnim popuščanjem.