Gastropareza je motnja delovanja želodca, pri kateri se gibljivost in praznjenje želodca upočasnita ali celo ustavita, čeprav v prebavnem traktu ni mehanske ovire. Posledično prebava ni učinkovita, kar lahko povzroči vrsto prebavnih težav in nelagodja.

Pogovarjali smo se z Lovrom Vesenjakom, dr. med., specialistom interne medicine, iz Splošne bolnišnice Celje, ki nam je opisal gastroparezo, njene simptome, opredelil vzroke oziroma dejavnike tveganja ter pojasnil, kako se bolezen diagnosticira in kako poteka zdravljenje.

Kaj je gastropareza?

Pri gastroparezi je pretok hrane skozi želodec upočasnjen ali onemogočen. Normalno močna mišična krčenja potiskajo hrano naprej v črevo, pri gastroparezi pa so ta krčenja šibka ali neobstoječa. Hrana zato predolgo ostaja v želodcu in se ne preseli pravočasno v tanko črevo.

Glavne značilnosti:

• Upočasnjena peristaltika želodca
• Ni mehanske ovire, vendar hrane ne premika naprej
• Bolezenske spremembe v mišičju ali živcih želodca

Simptomi in znaki gastropareze

Najpogostejša simptoma sta slabost in bruhanje. Bolezen pa se lahko kaže tudi z:

• Občutkom hitre sitosti
• Napihnjenostjo, napetostjo in bolečinami v trebuhu
• Dolgotrajno in oteženo prebavo, vključno z zaprtjem

Simptomi so lahko podobni drugim prebavnim motnjam, kot je funkcionalna dispepsija, zato je prepoznava zahtevna.

Kako pogosta je gastropareza?

Gre za razmeroma redko motnjo. Po dostopnih podatkih se pojavlja pri približno 2 do 5 ljudeh na 100.000 prebivalcev. Pogosto je podcenjena, saj imajo mnogi bolniki le blage težave.

Starostna pojavnost:

Pojavlja se pogosteje v srednjih letih ali pri starejših, največkrat kot posledica drugih obolenj, ki vplivajo na živčevje in mišičje želodca.

Dejavniki tveganja in vzroki

Gastropareza je najpogosteje povezana s slabim nadzorom kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni.

Najpogostejši dejavniki tveganja:

• Sladkorna bolezen (tip 1 in slabo urejena tip 2): Poškodba živcev in krvnih žil, ki prehranjujejo želodec, lahko povzroči gastroparezo.

• Nevrološke bolezni: Parkinsonova bolezen, multipla skleroza.

• Avtoimunske bolezni: Npr. sistemska skleroza.

• Operativni posegi: Po operacijah želodca ali posegih v bližini vagusnega živca, ki uravnava gibanje želodca.

• Zdravila: Opioidi, antipsihotiki in nekatera zdravila za sladkorno bolezen (npr. GLP agonisti, zaviralci DPP-4) lahko sprožijo ali poslabšajo gastroparezo.

• Okužbe: Virusne okužbe (npr. z norovirusom ali rotavirusom) lahko začasno poslabšajo stanje.

• Možen avtoimunski mehanizem: Protitelesa lahko napadejo lastne živčne celice v želodcu.

Ker gastropareza ni pogosta, ostaja veliko vzrokov še nepojasnjenih.

Diagnostika gastropareze

Simptomi gastropareze so nespecifični, zato je diagnoza izziv. Najprej je treba izključiti mehansko obstrukcijo s pomočjo gastroskopije. Ob sumu na gastroparezo se običajno izvedeta še:

• Radiološke preiskave (CT, MR) za izključitev drugih vzrokov.

• Scintigrafija praznjenja želodca (zlati standard): Bolnik zaužije testni obrok z izotopom, nato se z gama kamero spremlja, kako hitro se želodec prazni.

• Dihalni test s stabilnim izotopom 13C: Pri nas še ni v rutinski uporabi, a drugod velja za zanesljiv diagnostični test.

Zdravljenje in prehranski ukrepi

Zdravljenje je odvisno od resnosti simptomov. Osnovni ukrepi vključujejo prehranske prilagoditve in prokinetična zdravila, ki pospešujejo gibanje želodca.

Zdravila:

• Prokinetiki (metoklopramid, domperidon): Pospešujejo peristaltiko in praznjenje želodca.

• Pri bolnikih s sladkorno boleznijo: izboljšanje urejenosti glikemije in po potrebi ukinitev zdravil, ki upočasnjujejo peristaltiko (npr. ozempic).

Drugi posegi:

• Botulin toksin v pilorus: Sprošča pilorično mišico in olajša praznjenje želodca.

• Miotomija pilorusa: Kirurški ali endoskopski poseg, s katerim delno prerežemo pilorus in omogočimo hrani lažji prehod.

• Hranilne sonde (gastrojejunalne): Pri hujših primerih, ko bolnik ne more jesti normalno, se hrani direktno v črevo.

• Odstranitev želodca ali električna stimulacija želodca: Skrajni ukrepi pri zelo hudih, neodzivnih oblikah.

Kdaj obiskati zdravnika?

Če imate pogoste slabosti, bruhanje ali dolgotrajne prebavne težave, se posvetujte z zdravnikom, ki bo z ustreznimi preiskavami iskal vzrok. Gastropareza sicer ni prva misel pri prebavnih težavah, a pravočasna diagnostika in zdravljenje lahko močno izboljšata kakovost življenja.

Gastropareza je redka, a zahtevna motnja prebave, ki lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje. S pravilno diagnozo, prilagojeno prehrano, ustreznimi zdravili ter po potrebi z dodatnimi posegi je mogoče izboljšati simptome in olajšati potek bolezni.