Vitamin C: nepogrešljiv vitamin za zdravje

Odkrijte ključne funkcije vitamina C, njegov vpliv na imunski sistem, zdravje kože ter vlogo pri celjenju ran. Preberite kakšen je priporočen dnevni vnos vitamina C, kje se naravno nahaja ter o potencialnih stranskih učinkih predoziranja.

Učinki vitamina C

Vitamin C igra vlogo pri nadzoru nad okužbami v telesu in celjenjem ran in je močan antioksidant, ki lahko nevtralizira škodljive proste radikale. Potreben je za proizvodnjo kolagena, pomaga pri proizvodnji številnih hormonov in kemijskih prenašalcev v možganih in živcih. Ključen je za številne funkcije v telesu, zato je pomembno, da zagotovimo zadosten vnos skozi prehrano ali prehranske dodatke.

Vloga vitamina C v telesu

  • deluje kot močan antioksidant, saj nadzira proste radikale v telesu, ki povzročajo oksidativni stres (s tem zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca, raka in drugih);
  • podpira imunski sistem, tako da spodbuja tvorbo in aktivnost belih krvnih celic, ki so ključne za boj proti okužbam;
  • potreben je za tvorbo kolagena, beljakovine za obnovo tkiva, tako da s tem pomaga pri hitrejšem celjenju ran in poškodb;
  • povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih virov hrane;
  • ključen je za zdravje kože, kar je znova povezano s tvorbo kolagena;
  • pomaga tudi pri zaščiti oči pred poškodbami zaradi prostih radikalov, kar lahko zmanjša tveganje za razvoj nekaterih očesnih bolezni kot npr. katarakta.

Naravni viri vitamina C

Naravni viri vitamina C so v sadju in zelenjavi: v citrusih, belem popru, jagodah, paradižniku, križnicah (brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača) in krompirju. Z vitaminom C so nadvse bogate aronija, acerola, šipek in črni ribez.

A pozor! S kuhanjem in skladiščenjem se vsebnost vitamina v živilih zmanjšuje. Pri prvem je razmerje, koliko vitamina se bo ohranilo, odvisno od tega, na kakšni temperaturi kuhamo, pa tudi na kako velike kose je živilo narezano, v primeru večjih se ohrani večja vsebnost. Z rezanjem in lupljenjem se vsebnost zmanjša, prav tako s pasiranjem in mletjem. Pripravljene sokove popijemo takoj po pripravi, saj na ta način zaužijemo kar največjo količino.

Največ vitamina se ohrani, če živilo kuhamo v pari, največje izgube pa nastanejo pri kuhanju v velikih količinah vode. Vitamin C je namreč zelo občutljiv na zunanje dejavnike, zato se njegova količina okrni tudi s skladiščenjem, občutljiv je namreč na toploto nad deset stopinj Celzija in svetlobo.

Preberite tudi prispevek: Ali toplotna obdelava hrane uničuje vitamine v njej?

Leta 1970 je Nobelov nagrajenec in samooklicani poznavalec vitamina C, Linus Pauling, začel s promoviranjem dnevnega vnašanja megadoz vitamina C (v količini, ki jo vsebuje 12 do 24 pomaranč) kot način za preprečevanja prehladov in kroničnih bolezni. Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je vodotopen vitamin, kar pomeni, da se raztopi v vodi in tako potuje do telesnih vlaken, se pa ne skladišči, zato je potrebno redno dnevno uživanje. Že preden so ga uradno našli (leta 1932), so nekateri poznavalci prehrane opazili, da nekaj v citrusih preprečuje skorbut, bolezen, ki je ubila mnoge pomorščake.

Priporočen dnevni vnos vitamina C

Priporočen dnevni vnos vitamina C pri odraslih nad 19. letom je 90 mg za moške in 75 mg za ženske. V času nosečnosti in dojenja ta naraste na 85 in 120 mg dnevno.

Kajenje lahko negativno vpliva na količine vitamina C v telesu, zato bi morali kadilci zaužiti dodatnih 35 mg.

Najvišja še dopustna meja vnosa je 2000 mg na dan, nad to mejo se lahko pojavijo prebavne težave.

Stranski učinki predoziranja vitamina C

»Pri vnosih vitamina C več kot 3000 mg na dan lahko pride do driske, ledvičnih kamnov in povečane absorpcije železa. Pri nakupu dodatkov vitamina C je pred nakupom smiseln posvet v lekarni. Še posebej, če imate hemokromatozo. Zaužiti je smiselno le dnevno priporočene odmerke vitamina C,« poudarja tudi naša sogovornica dr. Trček Breznikarjeva.

Poleg tega da lahko pride do stranskih učinkov, pa tudi ni pravih dokazov, da bi kakršno koli predoziranje imelo večje učinke zdravljenja na telo. Višje količine vitamina C naj tako ne bi imele vpliva na zmanjšanje tveganja pojava srčnožilnih bolezni. Prav tako naj megadoze vitamina C (več kot 500 mg v prehranskih dodatkih) ne bi imele pomembnejšega vpliva pri prehladnih obolenjih, potencialno morda lahko vpliva na lažjo ali krajšo obliko obolenja.

Preberite tudi prispevek: Predstavljamo vitamine 

Vitamin C uporaben tudi v kozmetiki

Pogosto ga najdemo v izdelkih za negovanje problematične aknaste kože, pa tudi v kozmetičnih pripravkih z namenom povečanja obrambne funkcije kože in zadrževanja vlage.

Je pomemben člen pri zaščiti pred poškodbami UV-sevanja in posledično preprečevanja pojava starostnih peg. Največkrat na embalaži zasledimo kar pojem askorbinska kislina, manj poznano ime za vitamin C. Za učinkovito delovanje na koži se morajo derivati te kisline pretvoriti v aktivno obliko. Čeprav je za to potrebnega veliko truda, je na trgu zelo iskan, prav zaradi svoje sposobnosti po zaščiti pred UV-sevanjem, zmanjševanju lipidne peroksidacije in protivnetnem delovanju.

Ker uravnava sintezo kolagena in kot antioksidant ščiti kolagenske molekule pred škodljivimi prostimi radikali, je med nežnejšim spolom izjemno čislan, obenem pa svetli tudi nastale temne madeže na koži.

Bodite pozorni, izberite izdelke z askorbinsko kislino, ki so shranjeni v primerni embalaži. Vitamin C mora biti namreč primerno zaščiten pred toploto, kisikom in svetlobo, zato je najučinkovitejši v kapsulah za enkratno uporabo ali zatemnjeni stekleni embalaži.

ABC

A Vitamin C izboljša absorpcijo železa.

B Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka znaša 100 mg.

C Največja vsebnost vitamina C se nahaja v sveži in lokalno pridelani zelenjavi ter sadju.

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content