Iščite po prispevkih
Prvo leto po vstopu otroka v vrtec se nam včasih zazdi, da otroci več časa kot v vrtčevskih igralnicah preživijo doma, v družbi kašlja, vročine, izcedka iz nosu itd. Kot da je njihov imunski sistem tako krhek, da se že mesec dni strnjenega vrtca zdi velik dosežek v sezoni prehladnih obolenj. V resnici se otroški imunski sistem od odraslih bistveno ne razlikuje, s pomočjo vseh teh obolenj se skozi leta le še nadgradi in okrepi.
»Otroški imunski sistem se od odraslega razlikuje le v prvih tednih življenja, kasneje pa so razlike praktično minimalne. Seveda pa so otroci dovzetnejši za okužbe kot odrasli, a ne zaradi razlik v delovanju, temveč same prekuženosti. Samo delovanje imunskega sistema se tako, za razliko od prvih tednov po rojstvu, bistveno ne razlikuje, poglavitna razlika je ta, da pri dojenčkih v prvih mesecih življenja tvori nekaj manj protiteles. Druga zgodba so nedonošenčki, ki so še bolj dojemljivi za okužbe,« pojasnjuje izr. prof. dr. Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, s Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
Kot v nadaljevanju pojasni, imunski sistem sestavljata celični in protitelesni odziv. Prvega primerja s prispodobo vojščakov, protitelesnega pa s puščicami, ki ščitijo naš organizem pred virusi. Celični odziv imunskega sistema je v prvih mesecih življenja že primerljiv z odraslim, protitelesni pa še ne, saj novorojenčki ne tvorijo pospešeno protiteles, temveč se v prvih mesecih življenja zanašajo predvsem na mamina (neodvisno od dojenja). Mamina protitelesa, ki so se prenesla preko posteljice v prvih šestih mesecih življenja, dojenčku nudijo dokaj dobro zaščito pred resnimi bakterijskimi okužbami.
preberite tudi prispevek: Zdravje črevesja otrok: temelj za močan imunski sistem
Po šestem mesecu začne prisotnost maminih protiteles pri dojenčkih upadati, hkrati pa se pospeši produkcija otrokovih lastnih protiteles. A poglavitni razlog za povečano število obolenj in okužb v prvih letih življenja gre po besedah sogovornika, sploh po vstopu v vrtec, pripisati predvsem prekuženosti. Imunski sistem otroka se še ni spoznal z določenimi virusi, jih pa je enako sposoben eliminirati, ko enkrat razvije prekuženost. Tudi odrasli, če v otroštvu posamezne bolezni niso preboleli, lahko enako (ali celo težje) zbolijo tudi kasneje.
Preberite tudi prispevek: Katere bolezni lahko pričakujemo ob vstopu otrok v vrtec in šolo
Sposobnost imunskega sistema je tako enaka vse življenje, a ga sproti dograjujemo in nadgrajujemo s tem, ko spoznavamo različne viruse, pa tudi s cepljenji. Drugače povedano, nas vse življenje brani imunski sistem, s katerim se že rodimo, a ga kasneje nadgradimo s prekuženostjo in cepljenji. Tako se ob ponovnem srečanju z okužbo, ki smo jo že preboleli, aktivirajo spominske celice, ki takoj tvorijo protitelesa in nevtralizirajo virus ali bakterijo, še preden bi prišlo do okužbe.
Prekuženost pa je dolgotrajen proces, saj obstaja več kot sto različnih sevov virusov prehlada. To, da prebolimo enega izmed njih, nas ne zaščiti pred ostalimi sevi. In prav to je povod za težave ter pogosta obolenja ob vstopu otroka v vrtec. Kot pojasnjuje Berce, s tem, da bi otroka kasneje vpisali v vrtec oz. bi ga v primeru številnih prehladnih obolenj izpisali, situacije ne bi kaj dosti izboljšali: »Ni druge možnosti, kot da okužbe prebolimo.
Četudi jih umaknemo iz vrtca, bodo ta primanjkljaj v procesu prekuženosti nadomestili kasneje, ko jih bomo spet vpisali v vrtec. Je pa res, da bodo morda takrat posamezne okužbe in obolenja lažje preboleli.
Večji kot je namreč otrok, manj je zapletov in lažje mu je pojasniti, da potrebuje počitek. Manj je tudi zapletov z vnetji ušes, manj pljučnic itd. Sicer pa pediatri na splošno ne svetujemo, da otroke izpišete iz vrtca zaradi pogostih obolenj. Tudi zgražanje nad starši, ki v vrtec pripeljejo otroka s smrkavim noskom, kašljem ali katerim drugim znakom prehlada, ne bo pomagalo. Širjenja prehladnih obolenj med otroki se namreč praktično ne da preprečiti, otroci pa so najbolj kužni prav tisti dan, ko kažejo šele prve znake prehlada oz. še kak dan prej. Ko znake opazimo, je pogosto že prepozno in se je prehlad že razširil po vrtčevski skupini. Kot potrdi namestnik predstojnika Klinike za pediatrijo UKC Maribor, je za otroke v prvem letu vrtca povsem običajno, da zbolijo vsakih nekaj tednov.
V prvem letu, sploh v jesensko-zimskem času, tudi do desetkrat, torej vsaj enkrat mesečno. In če smatramo, da posamezna okužba traja teden dni, kašelj in izcedek iz nosu pa še dlje, se pogosto zgodi, da otrok, še preden se povsem pozdravi, že dobi novo. Zato ponavljajoča se obolenja od septembra do maja niso nikakršna redkost, kaj dosti pa sami zato, da bi jih preprečili, ne moremo storiti.
Ni potrebno, da so otroci, vse dokler kažejo znake prehlada, doma. Če so prehlajeni in kašljajo, a nimajo več vročine, jih že lahko napotimo v vrtec. Kašelj lahko namreč traja več tednov, pomembno je, da opazimo izboljšanje vsaj po desetih dneh od začetka.
Kot še poudari Berce, v resnici lahko starši storimo le malo, da bi zaščitili otroški imunski sistem pred prehladnimi obolenji in okužbami v prvih letih življenja. Največ lahko storimo z zdravim življenjskim slogom in preživljanjem prostega časa v naravi, z zdravo prehrano in gibanjem ter zadostno izpostavljenostjo soncu in zunanjim dejavnikom.
Preberite tudi prispevek: Poskrbimo za močan imunski sistem otrok
Dovzetnejši za okužbe in hujše poteke obolenj so otroci s kroničnimi boleznimi, a ne toliko zaradi samega imunskega sistema, temveč predvsem zaradi slabšega mehanizma kašlja, oslabljenega delovanja srca, manjše dihalne rezerve itd.
Tudi določeni imunosupresivi (npr. kortikosteroidi v obliki tablet) oslabijo delovanje imunskega sistema, enako velja tudi za nekatera biološka zdravila, ki se v zadnjem času vse pogosteje uporabljajo pri vnetnih obolenjih, ki so posledica čezmernega odziva imunskega sistema.
»Imunosupresivi in nekatera biološka zdravila zmanjšajo delovanje imunskega sistema, posledično pa so ti otroci dovzetnejši za okužbe,« pojasni Berce.
Dr. Berce izpostavi še eno izmed pogostih virusnih obolenj v jesensko-zimskem času, ki pa ni tako nedolžno kot ostala prehladna obolenja. Vsaj za najmlajše ne. Respiratorni sincicijski virus (RSV) je pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in malčkih, sploh dojenčki v prvega pol leta po rojstvu okužbo z RSV prebolevajo težje. Prav zato se priporoča, da starejši otroci po rojstvu dojenčka v sezoni RSV (običajno med novembrom in marcem) ne gredo v vrtec. Ni povsem jasno, zakaj dojenčkih do šestega meseca okužbo z RSV prebolevajo težje, a za razliko od običajnih prehladnih obolenj, ki jih dojenčki praviloma lažje prebolijo, lahko ta povzroči hujše zdravstvene zaplete.
Najboljšo imunost, po besedah pediatra, zapuščajo bolezni, ki so najbolj nevarne, a proti katerim se lahko cepimo (ošpice, rdečke, mumps …), medtem ko respiratorne okužbe, vključno z gripo in respiratornimi virusi, ne zapuščajo tako dobre trajne imunosti.
Nekatera cepiva sicer ne zagotavljajo dosmrtne imunosti, eno takšnih je cepljenje proti oslovskemu kašlju, za katerim lahko zbolimo večkrat v življenju, a so kljub temu smiselna, saj se tako izognemo hujšim oblikam bolezni.
Tudi pri pnevmokokih obstaja vrsta sevov, zaradi česar lahko zbolimo večkrat, a je cepljenje priporočljivo, saj preprečuje bakterijsko pljučnico, meningitis in potencialno sepso v primeru okužbe s pnevmokokom.
Preberite tudi prispevek o oslovskem kašlju: Cepljenje otrok je nujno!
Otroka najbolje zaščitimo s tem, da mu omogočimo vsaj obvezno cepljenje (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi, hepatitisu B, ošpicam, mumpsu in rdečkam). Številne izmed bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, nam je namreč prav po zaslugi cepiva uspelo v Sloveniji izkoreniniti, to pa še ne pomeni, da se nikdar več ne bodo vrnile.
Ob vse slabši precepljenosti in vse večjemu nezaupanju v cepljenje, h kateremu je v veliki meri pripomogla tudi epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi, se namreč lahko zgodi prav to. »Slabše zaupanje v medicino je del širše družbene konstelacije nezaupanja v vse institucije, težko pa bi rekel, da je to stvar nacionalnega značaja, čeprav Slovenci (in nasploh države bivšega vzhodnega bloka) pri tem nekoliko prednjačimo. Marsikdo je o cepivih začel dvomiti prav v času epidemije novega koronavirusa, za kar v določeni meri krivdo nosijo tudi farmacevtska podjetja in ukrepi države, ki so močno spodbujali cepljenje proti covidu-19 tudi pri nedavno naravno prekuženih in ko cepivo ni bilo več učinkovito zaradi hitrih mutacij virusa. A dejstvo je, da se ob slabi precepljenosti prebivalstva proti boleznim, ki so del sheme obveznega cepljenja, lahko posamezne bolezni spet pojavijo.
Dejstvo je tudi, da je s precepljenostjo poskočila tudi življenjska doba v naši družbi, saj smo posamezne bolezni skorajda izkoreninili, a bi se ob pomanjkljivi precepljenosti lahko spet pojavile. Sam še nisem videl težke reakcije na cepivo, se pa znaki vseh težkih bolezni pri otrocih, kot so metabolna in živčna obolenja, pojavijo v prvem letu starosti in jih zato nekateri starši pripisujejo cepivom.«
A Otroški imunski sistem se od odraslega razlikuje le v prvih tednih življenja.
B Prvo leto vrtca lahko otroci v jesensko-zimskem času zbolijo tudi do desetkrat, torej vsaj enkrat mesečno.
C Če so prehlajeni in kašljajo, a nimajo več vročine, otroke že lahko napotimo v vrtec.