Preberite o povezavi med zdravjem črevesja in delovanjem imunskega sistema ter kako lahko probiotiki in vlaknine izboljšajo vaše zdravje in zdravje vaših otrok.

Ključna vloga črevesja pri zdravju in delovanju imunskega sistema

Črevesje je nadvse pomemben del prebavnega trakta, saj iz hrane, ki jo zaužijemo, absorbira uporabna hranila in skrbi, da se toksini ter škodljive snovi odvedejo iz našega organizma. Njegova vloga v procesu prebave hrane pa pogosto odvrne pozornost od vloge črevesja v obrambi našega telesa pred škodljivimi snovmi, virusi, bakterijami in drugimi mikroorganizmi iz okolja. Črevesje je namreč eden ključnih organov obrambnega sistema našega telesa, torej imunskega sistema.

V njem je kar 70–80 % vseh imunskih celic, zato je črevesje vključno s črevesnimi mikroorganizmi (mikrobioto) pomembno tudi v imunskem smislu. Prav zato je njegovo pravilno delovanje ključnega pomena za celotni organizem, medtem ko se oslabljeno delovanje odraža tako na počutju, odpornosti kot tudi splošnem zdravju. Funkcionalna zrelost imunskega sistema je namreč odvisna od raznolike mikrobiote, ki deluje skupaj s celicami tako prirojenega kot pridobljenega imunskega sistema.

Odnos med črevesnimi mikroorganizmi in imunskimi celicami

V črevesju se nahaja tudi največ celic imunskega sistema, njihovo delovanje pa spodbujajo koristne bakterije, ki so prisotne v črevesju.

»Črevesne bakterije in drugi mikroorganizmi, ki tvorijo našo mikrobioto, na naš organizem vplivajo preko več mehanizmov. Prvi del komunikacije poteka preko vezave različnih sestavin mikrobov na receptorje za prepoznavo molekularnih vzorcev, ki so na površini, nekateri tudi v notranjosti naših celic, tako črevesnih kot celic imunskega sistema. Takšna vezava, lahko bi rekli tudi prepoznava mikrobnih komponent preko signalnih poti v celici vodi do prepisovanja določenih genskih zapisov v celičnem jedru in posledično do tvorbe vrste beljakovin, ki bodisi služijo kot sredstvo komunikacije z drugimi celicami (npr. citokini) ali kot efektorske molekule, ki služijo obrambi organizma,« pojasnjuje prof. dr. Rok Orel, pediater gastroenterolog, ki deluje na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Dr. Orel dodaja: »Celice t. i. prirojenega imunskega sistema, fagociti in dendritične celice tudi ‘požirajo’ mikroorganizme in jih uničujejo, s čimer predstavljajo prvi del zaščite pred morebitnimi okužbami. Še pomembneje pa je, da dele mikrobov, skupaj s svojimi signalnimi receptorji ‘predstavijo’ na svoji površini celicam pridobljenega imunskega sistema, limfocitom. Vrste citokinov, ki jih izločajo celice prirojenega imunskega sistema in mikrobni antigeni, predstavljeni na njihovi površini, odločajo o tem, kako se bo vedel naš pridobljeni imunski sistem. Na različne celice imunskega sistema pa lahko vplivajo tudi produkti mikrobne presnove, ki kot bioaktivne molekule aktivirajo različne imunske reakcije.«

Črevesni mikroorganizmi torej pomembno vplivajo na delovanje črevesnega imunskega sistema (ta brez njih normalno ne bi mogel delovati), ker pa celice imunskega sistema potujejo tudi v druge dele telesa, to sodelovanje med črevesnimi mikroorganizmi in imunskimi celicami vpliva tudi na delovanje imunskega sistema drugod po telesu.

Razvoj mikrobiote pri novorojenčkih

Mikrobiota novorojenčka se začne razvijati takoj po rojstvu, ko jo poselijo prve bakterije – te prihajajo iz vaginalne in fekalne mamine mikrobiote, po zadnjih raziskavah pa še mnogo prej.

»Naš imunski sistem se, kot kažejo novejše raziskave, začne srečevati z bakterijami že v času razvoja ploda v maternici. Do ploda pridejo mikrobi s pomočjo celic naravnega imunskega sistema, ki jih ‘nabirajo’ v materinem črevesu, ustni votlini, rodilih. In že takrat pomembno vplivajo na dozorevanje imunskega sistema. Seveda se intenzivno naseljevanje mikroorganizmov v otrokova prebavila začne šele po rojstvu.

Vsaj tja do tretjega leta starosti so te spremembe zelo intenzivne, nato nekoliko manj. Ker je to obdobje, ko vsi naši organski sistemi, tudi imunski, zorijo, mikrobna združba v črevesju pa pomembno vpliva na njihovo zorenje in programiranje, kako bodo delovali skozi vse življenje, je sestava črevesne mikrobiote v zgodnjem otroštvu še pomembnejša kot kasneje,« o prisotnosti imunskih celic v črevesju že pri dojenčkih pove predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike.

»Če se otrok rodi zdravi materi, ki ima zdravo prehrano in življenjske navade in posledično ugodno sestavo mikrobiote, porod poteka po vaginalni poti, mati otroka v prvih mesecih življenja doji, nato pa se uvede zdrava mešana prehrana in ima srečo, da ni zbolel za kakšno resnejšo boleznijo in potreboval zdravljenja z zdravili, predvsem antibiotiki, potem obstaja velika možnost, da se bo pri takem otroku razvila zdrava, ugodna mikrobiota, ki bo ugodno vplivala tudi na razvoj njegovega imunskega sistema.«

Razlike postanejo manj izrazite že nekaj mesecev po uvedbi trde hrane, ko mikrobiota postaja vse bolj podobna odrasli. Orel pri tem opozori tudi na vrsto dejavnikov, ki lahko neugodno vplivajo na razvoj zdrave mikrobiote, kot so jemanje nekaterih zdravil, kolonizacija črevesa s pogojno škodljivimi vrstami, pa tudi premajhen dotok normalnih raznolikih mikroorganizmov zaradi pretirano »sterilnega« okolja. Prav po zaslugi današnje higiene naj bi otroški organizem oblikoval precej bolj okrnjeno črevesno mikrofloro, ki lahko kasneje pripomore k številnim bolezenskim stanjem, vezanim na neobičajen odziv imunskega sistema.

Preberite tudi prispevek: So probiotiki primerni za otroke?

Zdrav življenjski slog za zdravo mikrobioto

Na mikrobioto lahko ugodno vplivamo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje tudi uravnoteženo prehrano z veliko vsebnostjo vlaknin.

Že naši predniki so v primeru prebavnih težav prisegali na blagodejen učinek fermentiranih živil. »Gotovo lahko na razvoj zdrave sestave mikrobiote in s tem na njen ugodni vpliv na imunski sistem v določeni meri vplivamo tudi s pomočjo uporabe probiotikov, se pravi hranil, ki spodbujajo rast in razmnoževanje dobrih črevesnih bakterij. Ko govorimo o probiotikih, se pravi o živih specifičnih mikroorganizmih, ki koristijo zdravju, pa moramo za posamezni namen znati izbrati prave probiotične seve. Raziskave so pokazale, da nekateri sevi, npr. L. rhamnosus GG in Bifidobacterium animalis ssp. lactis BB12, ugodno vplivajo na razvoj imunskega sistema pri otroku in tudi kasneje v življenju spodbujajo njegovo delovanje in s tem krepijo obrambno moč pred okužbami,« svetuje Orel.

Preberite tudi prispevek: probiotiki, prebiotiki, postbiotiki

Blagodejno na prebavo, kot omenjeno, delujejo tudi vlaknine, ki jih najdemo predvsem v polnozrnatih živilih, sadju in zelenjavi. Izogibajte se industrijsko predelani hrani (suhomesnati proizvodi, rafinirani sladkorji itd.), ki obremeni naše črevesje, prav tako pa velja pozornost posvetiti tudi porcijam na krožniku.

 »Cela vrsta dejavnikov, od zdravja in življenjskih navad matere preko načina poroda (vaginalni ali carski rez) do otrokove prehrane (dojenje, vrsta mlečne formule, uvedba mešane prehrane itd.) vpliva na to, kakšna mikrobna združba se bo razvila v otrokovem črevesju.«

Preberite tudi prispevek: Vaginalni porod ali carski rez?