Ko se poletje poslavlja, se naše telo jeseni sooča z izzivi, kot so suh zrak, krajši dnevi in nižje temperature, kar močno vpliva na naše počutje. Preverimo, ali so te spremembe resnično negativne ali v njih najdemo tudi kaj dobrega ter kako se najbolje pripraviti na jesen in jo sprejeti.

Pozitivni učinki jeseni: sveži začetki, rutina in več časa za sprostitev

Jesenske spremembe niso nujno slabe. Zagotovo poznate ljudi okrog vas, ki jesen naravnost obožujejo. Uživajo v barvah jeseni, jesenskih okusih, zavijanju v prve puloverje, sprehodih skozi šelesteče odpadlo listje itd. Jesen prinaša nekaj pozitivnih miselnih in čustvenih preobratov, med katere sodijo:

• Nov sveži začetek. Raziskave kažejo, da takšni časovni mejniki, kot je denimo začetek jeseni, dvignejo našo motivacijo po doseganju ciljev. Jesen vsi nekako povezujemo z vrnitvijo v šolo, zato te nove začetke oz. sveže zagone najpogosteje občutimo in usmerjamo v področje kariere. Kot je zapisala Ronit Levy, direktorica ameriškega zavoda za tesnobna stanja, »smo se kot majhni otroci naučili, da je jesen polna novih ljudi, novih krajev in novih priložnosti. Takrat smo dobili nove šolske pripomočke in se z navdušenjem potopili v nove dejavnosti. Ta asociacija ostane v nas do odrasle dobe. Takrat je v zraku občutek pričakovanja in obljube.«
• Vrnitev v rutino. Sanam Hafeez, ameriška nevropsihologinja, opisuje takole: »V času poletja ljudje več potujemo in imamo posledično manj predvidljive urnike. Ko se začne jesen, se večina ljudi vrne v vsakodnevne rutine, lažje je organizirati druženja s prijatelji. Ta letni čas prinaša neko udobno predvidljivost.«
• Prijetnejše vreme. Nižje temperature in lepe jesenske barve nas vlečejo ven, da več časa preživimo v naravi, kar nam prinaša več sreče, zadovoljstva, boljših odnosov in občutka smisla v življenju. Nekateri pravijo tudi, da z nižjimi temperaturami pride več jasnosti v razmišljanju v nasprotju z meglo v času višjih temperatur.
• Udobnejša oblačila. »Ker nam v jeseni ni treba več razkazovati svojih razgaljenih teles, se sprosti pritisk glede naše telesne podobe,« navaja Levy. Tako smo lahko jeseni bolj sproščeni v svojem telesu in bolj zadovoljni sami s sabo.
• Bližina praznikov, prazničnih navad, jedi in začimb vedno vzbuja topel občutek združevanja družine in prijateljev.
• Barve jeseni lahko vplivajo na pozitivno razpoloženje ljudi, temperatura pa je ugodna za ravni serotonina.
• Ljudje praviloma več spimo, saj se vzhod sonca zamakne, zaradi česar ljudje raje spimo dlje. Nižje temperature pa znižajo telesno temperaturo, zaradi česar bolje spimo.

Neprijetne jesenske spremembe

Če pogledamo na drugi pol, pa jesen prinaša tudi nekaj manj prijetnih značilnosti, ki vplivajo na naše počutje. Mednje sodijo:

• Manj dnevne svetlobe. Krajši dnevi zmanjšajo našo izpostavljenost sončni svetlobi, kar vpliva na proizvodnjo serotonina, nevrotransmitorja, ki vpliva na naše počutje.
• Sezonska motnja razpoloženja. Vrsta depresivnega razpoloženja, ki jo zaznamuje letni čas, ko veliko posameznikov občuti takšne simptome. Večinoma se pojavi v jesenskem in zimskem času. Izpostavljenost svetlobi naj bi tu igrala ključno vlogo.
• Prehodi in spremembe. Prehod iz lahkotnega sproščenega poletnega obdobja v organizirano in rutinirano jesen lahko sproži stres in vpliva na duševno stanje.
• Hladno vreme in zaprti prostori. S padcem temperature se ljudje več časa zadržujemo v notranjih prostorih, kjer se zmanjšajo socialne interakcije in telesna dejavnost. Te spremembe lahko vplivajo na naše duševno zdravje, saj je povezava med količino telesne dejavnosti in duševnim zdravjem znanstveno dokazana.
• Suha in razpokana koža, ki se v hladnem vremenu izsuši in postane hrapava. Koža in ustnice včasih tudi pokajo. V takšnih primerih se zelo odsvetuje praskanje.

Na splošno ljudje občutijo več bolečin v telesu, saj nižje temperature povečajo občutek bolečine, sploh bolečine v hrbtu in vratu.

Ljudje z akutnimi dihalnimi težavami ali astmo imajo več težav z dihanjem v hladnem vremenu. Suh zrak namreč izsuši tudi sluznico, kar lahko oteži dihanje.

Kako se pripraviti na jesen s čim manj duševnih posledic:

• Terapija s svetlobo, ki se priporoča predvsem posameznikom, ki trpijo za sezonsko motnjo razpoloženja. Pri njej gre za izpostavljanje svetlobi, ki posnema naravno sončno svetlobo.
• Ohranjanje aktivnega življenja tudi v jesenskem obdobju, tako zunaj kot v zaprtih prostorih.
• Osvajanje rutin, kar vzbuja občutek stabilnosti in strukture ter lahko deluje kot dobro sidro za lažjo navigacijo skozi to obdobje.
• Ohranjanje stika z ljudmi, kar dviga naše razpoloženje.
  • Izvajanje prakse čuječnosti in meditacije, ki znanstveno dokazano zmanjšujeta stres, regulirata čustva in jasnita um. V primerih daljšega obdobja občutkov žalosti in depresije se priporoča tudi strokovna pomoč.
  • Vključitev v sezonske dejavnosti bo morda pomagala k pozitivnemu pogledu na spremembe in bo delovala terapevtsko.

Jesen in naše zdravje

Vsako sezono veliko govorimo o jesenskih prehladnih obolenjih, ki so vsakoletna stalnica. V tem času se po ambulantah oglasi največ bolnikov z respiratornimi boleznimi (mednje sodijo vsi prehladi, gripa, še vedno obstoječi koronavirus, bronhitis …), alergijami (čas cvetenja nekaterih rastlin, ki sprožajo alergijske reakcije, kot so smrkav nos, boleče grlo, kašljanje – denimo ambrozija) in kroničnimi boleznimi (poslabšanje stanj astme, KOPB, revmatizem …).

Preberite tudi prispevek: Nad prehlad z domačo lekarno

Ogrevani prostori in naše zdravje

Ogrevani prostori, še posebej če niso ustrezno prezračevani, lahko povzročijo številne zdravstvene težave.

Poglejmo si najpogostejše posledice bivanja v ogrevanih prostorih:

Ogrevanje pogosto suši zrak, kar lahko draži dihalne poti. Suh zrak povzroča izsuševanje sluznic v nosu, grlu in pljučih, kar povečuje tveganje za okužbe, kot so prehladi in bronhitisi. Suh zrak lahko poslabša tudi simptome astme in alergij, saj zmanjšana vlaga vpliva na sluznico dihalnih poti, kar lahko vodi v povečano občutljivost na dražljaje, kot so prah, pršice in drugi alergeni.

Bivanje v ogrevanih prostorih lahko povzroči izsuševanje kože, kar lahko vodi v srbenje, luščenje in celo razpoke na koži. Pogosto se poslabšajo težave, kot so ekcemi ali atopijski dermatitis. Suh zrak lahko povzroči tudi izsuševanje oči, kar vodi v draženje in nelagodje. Še posebej nelagodno je za ljudi, ki nosijo kontaktne leče.

V ogrevanih prostorih je prezračevanje pogosto zanemarjeno, kar pomeni, da se kakovost zraka poslabša. Kopičenje CO₂, prahu in alergenov lahko vodi v glavobole, utrujenost in zmanjšano koncentracijo. V sodobnih, dobro izoliranih stanovanjih je zrakotesnost pogosto boljša, vendar to hkrati pomeni slabše naravno prezračevanje. Zato je pomembno redno prezračevanje, da se zagotovi svež zrak in zmanjša tveganje za težave z dihanjem.

Kako zmanjšati negativne učinke bivanja v ogrevanih prostorih

• vlažilniki zraka (za vzdrževanje vlažnosti med 40 in 60 %),
• rednim prezračevanjem (kratko in intenzivno v hladnem vremenu),
• z vlaženjem kože z ustreznimi kremami in uporabo nežnih čistil, ki kože ne izsušujejo dodatno,
• s pitjem tekočine za ohranjanje hidriranost telesa, kar vpliva tudi na stanje kože in sluznic
• ohranjanje temperature v notranjem prostoru nekje med 20 in 22 °C, saj previsoka temperatura povečuje izsuševanje zraka.

Preberite tudi prispevek: Kako se rešiti vlage?

Ne pozabimo na gibanje

Jesen in zima sta nevarno obdobje za to, da se zapremo v notranje prostore in pozabimo na gibanje. Zmanjšana količina gibanja pa lahko povzroči številne negativne posledice za zdravje, tako telesno kot tudi duševno. Na telesni ravni nam grozijo povečanje telesne teže, kardiovaskularne težave, oslabitev mišic in kosti, presnovne motnje. Gibanje ima velik vpliv na naš imunski sistem, zato smo ob zmanjšani aktivnosti bolj dovzetni za okužbe, dolgoročno gledano pa poveča tveganje za nastanek kroničnih bolezni (npr. diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja …), študije kažejo tudi na krajšo življenjsko dobo neaktivnih. Na duševni ravni pa pomanjkanje gibanja vodi v povečano tveganje za pojav duševnih motenj (depresije in anksioznosti), slabšo kognitivno funkcijo (utrujenost in zmanjšana koncentracija, tudi slabši spomin), motnje in slabšo kakovost spanja …

Zato nikakor ne pozabimo na pomembnost gibanja v vseh letnih časih. Dejavnosti le prilagodimo letnemu času, zadostujejo že sprehodi v naravi, vaje doma, uporaba stopnic namesto dvigala ter vključitev redne vadbe v dnevno rutino.

Preberite tudi prispevek: Gibanje tudi v mrzlem – a po pameti!