O dednem raku dojk govorimo, kadar je pri posamezniku dokazana prisotnost prirojene okvare v enem izmed genov, ki so povezani s povečano ogroženostjo za raka dojk.

Pogovarjali smo se z Barbaro Stojanov, dr. med., specialistko klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Povedala nam je, kako pogost je dedni rak dojk, katere okvare ga povzročajo in zakaj je pomembno, da so tisti, ki so družinsko obremenjeni, napoteni na genetsko testiranje in svetovanje. Pojasnila pa je tudi to, kako poteka genetska obravnava.

Kako lahko podedujemo okvaro genov in kaj pomeni za naše zdravje, če jo imamo? »Te okvare se dedujejo od enega izmed staršev in so pri posameznikih prisotne že od spočetja. Kadar je eden izmed staršev nosilec takšne okvare, je verjetnost, da jo bodo podedovali potomci, za vsakega od njih 50-odstotna (ne glede na spol). Verjetnost, da se nato pri nosilcih prirojene genetske okvare razvije rak, je večja kot v splošni populaciji,« pojasni Stojanova.

Ugotavljanje genetskega statusa je pomembno preventivno in pri zdravljenju

Rak dojk je v razvitih državah najpogostejši rak pri ženskah. Večinoma se pojavlja sporadično, okoli četrtina na novo odkritih bolnic pa ima več sorodnic oziroma sorodnikov z rakom dojke – takrat govorimo o »družinskem raku«. Ali je družinski rak vedno tudi dedni rak? »Ne, vsak družinski rak dojk ni tudi dedni rak. Pravzaprav je rak dojk razmeroma redko posledica dedne okvare. Ocenjujemo, da je dednih 5–10 % rakov dojk. Kljub temu pa je pomembno, da ogrožene družine prepoznavamo, saj lahko posameznikom, ki so zaradi dedne okvare bolj ogroženi kot njihovi vrstniki, ponudimo nekatere dodatne preventivne ukrepe. Za osebe, ki pa so že zbolele za rakom dojk, je poznavanje genetskega statusa pomembno za načrtovanje zdravljenja – bodisi za načrtovanje tipa operacije bodisi za odločitev glede sistemskega zdravljenja,« razloži pomen prepoznavanja genetske okvare Stojanova.

Kako ogrožen je nekdo, pri katerem se odkrijejo okvare na genih?

»Ogroženost za raka dojk se med nosilci različnih dednih okvar razlikuje – odvisna je od tega, v katerem genu se okvara nahaja in za kakšno vrsto okvare gre. Razlike se pojavljajo tudi glede na spol nosilca genetske okvare, saj nekatere ogrožajo zgolj ženske, druge pa tudi moške. Verjetnost, da moški zboli za rakom dojk, je sicer bistveno manjša kot pri ženskah, vendar nanje ne smemo pozabiti. Okvare v nekaterih genih so povezane le z ogroženostjo za en tip raka, druge pa lahko nosilce ogrožajo za več različnih rakov. V družinah, obremenjenih z dednim rakom dojk, se recimo najpogosteje pojavljajo še rak jajčnika in rak prostate, lahko pa tudi rak trebušne slinavke.«

Vrste dednih okvar in ogroženost

Kot je povedala naša sogovornica, je dedni rak dojk najpogosteje povezan z okvarami v genih BRCA1 in BRCA2, ki sta visoko ogrožajoča. »Tudi do 70 % nosilk tekom življenja zboli za rakom dojk, pomembno povečana pa je tudi ogroženost za raka jajčnikov (do 40 % pri nosilkah okvar v BRCA1 in nekoliko manj pri nosilkah okvar v BRCA2). Pri moških so pomembne predvsem patogene različice v genu BRCA2, ki povečajo ogroženost za raka dojk in raka prostate.«  

V nekaterih družinah je pojavljanje raka dojk lahko povezano z okvarami v genih, ki zmerno povečajo ogroženost zanj. Po besedah Stojanove je ogroženost vsaj dvakrat višja kot v splošni populaciji, vendar ne tako izrazita kot pri okvarah v genih BRCA1 in BRCA2. »Med zmerno do visoko ogrožajoče gene uvrščamo PALB2, med zmerno ogrožajoče pa gene ATM, CHEK2, BARD1, RAD51C in RAD51D. Dedni rak dojk se lahko pojavlja tudi v sklopu nekaterih drugih dednih sindromov (npr. v povezavi z okvarami v genih NF1, CDH1, TP53, PTEN).«

Naša sogovornica še poudari pomen zavedanja, da na ogroženost vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer reproduktivni (npr. starost ob prvi menstruaciji, starost ob prvem porodu, starost ob nastopu menopavze), gostota žleznega tkiva dojk in najverjetneje tudi dodatni genetski dejavniki, ki še niso v polni meri raziskani (kot recimo sočasni vpliv več genov).

Kdaj na genetsko obravnavo?

Zdravnik, ki posumi na dednega raka dojk v družini, lahko izda napotnico za onkološko genetsko svetovanje, pove Stojanova in doda, da ob naročanju posameznike prosijo tudi za posredovanje podatkov o njihovih družinskih članih. »Na Oddelku za onkološko klinično genetiko nato zberemo relevantne informacije o družini in presodimo, kako pristopiti h genetskemu testiranju. Včasih namreč oseba, ki je bila napotena v ambulanto, ni najbolj primerna za izvedbo genetskega testiranja. Takrat predlagamo, da se na obravnavo naroči še kdo izmed krvnih sorodnikov. Običajno je to sorodnik, ki je za rakom zbolel najmlajši, saj je pri njem največja verjetnost, da bomo odkrili genetsko okvaro, in kasneje potem testiramo še krvne sorodnike. Prednostno vabimo osebe, pri katerih je verjetnost za dedni sindrom velika, ter bolnice oz. bolnike z rakom dojk, pri katerih njihov genetski status vpliva na načrtovanje nadaljnjega zdravljenja.«

Kaj pa priporočajo tistim, pri katerih je test pokazal genetsko okvaro?

Dr. Barbara Stojanov pravi: »Priporočeni ukrepi praviloma vsebujejo periodični klinični pregled dojk in slikovno diagnostiko (magnetnoresonančno slikanje in/ali mamografijo), v nekaterih primerih pa je možna tudi preventivna kirurška odstranitev tkiva dojk – takrat se lahko ženske odločijo tudi za rekonstrukcijo. Pri nosilkah dednih okvar, ki jih povezujemo z ogroženostjo za raka jajcevodov ali jajčnikov, je priporočljiv posvet z ginekologom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje, saj se lahko ženske po končani rodni dobi odločijo za preventivno kirurško odstranitev.

Zelo priporočamo, da nosilci dednih okvar o tem povejo svojim sorodnikom in jih usmerijo na pogovor v genetsko ambulanto. Odločitev za testiranje je nato prepuščena posamezniku. Testiranje za dedne oblike raka dojk praviloma izvajamo le pri polnoletnih osebah, ki se lahko samostojno in svobodno odločajo o svojem zdravju. Podatek o dedni ogroženosti za raka je lahko za posameznika veliko breme, zato je bolnikom na voljo tudi možnost posveta pri kliničnem psihologu.«

Mladi odrasli naj se naročijo na genetski posvet pred načrtovanjem družine, saj lahko informacija o genetskem statusu vpliva tudi na reproduktivne odločitve, še svetuje Stojanova in poudari, da ne glede na dedno ogroženost, za rakom lahko zboli vsak. »Zato tudi tistim posameznikom, ki jim s testom dedna okvara ni bila dokazana, svetujemo, da so pozorni na svoje telo in morebitne spremembe, da skrbijo za zdrav in aktiven življenjski slog ter da se vključujejo v presejalne programe, ki so organizirani na državni ravni (DORA za zgodnje odkrivanje raka dojk, ZORA za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu in SVIT za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke).«