Iščite po prispevkih
V svojem predavanju, je Tanja Varl Turk strokovno argumentirano spregovorila o lastnostih konoplje, o neželenih učinkih in zastrupitvah s konopljo, o uporabi konoplje v medicini, predstavila pa je tudi urejenost zakonodaje pri nas in problematiko črnega trga.
Psihoaktivno komponento konoplje, to je tetrahidrokanabinol (THC), je leta 1964 prvič kot molekulo opisal izraelski klinik, precej pozneje pa so znanstveniki spoznali endokanabinoidni sistem. To je sistem kanabinoidov, ki je naravno prisoten v človeškem telesu. V večjih koncentracijah se pojavlja v možganih, prebavilih, pljučih, srčnožilnem sistemu in tudi v drugih organih. Kot je povedala predavateljica, so se od tega odkritja začele pojavljati ideje o morebitni modulaciji endokanabinoidov, da bi to v medicini lahko postale nove farmakološke tarče.
»Danes vemo, da v našem telesu obstajajo kanabinoidni receptorji v več tipih. Primarno ločimo kanabinoidne sisteme tipa 1, ki so odgovorni za naše zaznavanje bolečine, za višje kognitivne procese (spomin, obnašanje v kompleksnejših situacijah, motorika) in pa kanabinoidni receptorji tipa 2, ki so prisotni v celicah imunskega sistema in v krvnih celicah in so pomembno udeleženi v moduliranju oziroma reguliranju vnetja ter delovanja našega imunskega sistema. Obstajajo pa tudi številni nekanabinoidni receptorji, na katere vplivajo te molekule in uravnavajo našo človeško homeostazo, temperaturo, srčno frekvenco, posredujejo pri slabosti, bruhanju in uravnavanju teka,« je dr. Varl Turkova opisala odziv našega telesa na kanabinoide ter dodala, da govorimo o treh vrstah kanabinoidov: naši notranji endokanabinoidi, fitokanabinoidi (naravno prisotni v rastlinah) in sintezni kanabinoidi, ki so umetno sintetizirani v laboratoriju.
Konoplja vsebuje več kot 500 različnih snovi, vključno s kanabinoidnimi in nekanabinoidnimi spojinami. V raziskavah se je pokazalo, da nekanabinoidi v konoplji ne vplivajo zgolj na vonj in okus posamezne sorte, ampak izražajo pomembno aktivnost v živčno-mišičnih sinapsah v možganih, na številnih ionskih kanalih, encimskih sistemih, vplivajo na delovanje možgansko-žilne bariere, posedujejo pa tudi sami po sebi določene protivnetne in druge učinke.
Kot takšni lahko pomembno vplivajo na farmakokinetiko THC – kako se bo psihoaktivna substanca obnašala v našem telesu. Znanstveniki zato opozarjajo na sinergizem kanabinoidnih in nekanabinoidnih spojin v konoplji, pomembne so torej vse spojine, in ne samo THC in CBD, ki ju večina ljudi pozna, je še poudarila predavateljica.
Po navadi se pogovarjamo o cannabis sativo subspecius sativo in indiko. Prva je industrijska konoplja, ki se uporablja tudi v prehrani in v medicinske namene, vsebuje zelo malo psihoaktivne snovi – manj kot 0,3 % THC. Ima pomembno vsebnost drugega najpomembnejšega, nepsihoaktivnega kanabinoida, to je kanabidiol. Indijsko konopljo ali marihuano se uporablja za tako imenovano rekreativno uporabo oziroma zlorabo. Ta vsebuje pomembno višje vrednosti psihoaktivnega THC.
S katerimi težavami pa se zdravniki srečujejo pri uporabi konoplje v medicinske namene? »Vemo, da imajo zdravila s kanabinoidi ozko terapevtsko okno. Terapevtski odmerki so zelo blizu odmerkom, pri katerih učinkovine povzročajo neželene učinke. Ti so lahko na centralni živčni sistem, srčnožilni, vplivajo lahko na dihala, mišično-skeletni sistem in na prebavila.
Zaradi psihoaktivnega potenciala je možen razvoj tolerance in zasvojenosti in v primeru prekinitve daljšega jemanja tega zdravila lahko pride do odtegnitvenega sindroma. Zavedamo se, da imajo ta zdravila potencialne interakcije, ker se tako THC kot CBD presnavljata v jetrih, prek citokroma P450, to je naš temeljni encim presnove in to lahko pomembno poveča koncentracijo zdravil, ki jih bolnik sočasno prejema.
Vemo, da so kanabinoidi izrazito lipidotopni, se kopičijo v maščevju in se zelo počasi izločajo iz telesa. To pomembno vpliva na obnašanje zdravila v telesu. Pomembna težava pa je tudi percepcija ljudi, kako oni dojemajo raznolikost potencialnih indikacij za uporabo konoplje v primerjavi z dejanskimi rezultati kliničnih raziskav.«
Zaradi nekontrolirane uporabe konoplje prihaja do pogostih zastrupitev. Katere so najpogostejše? »Prednjačijo učinki THC na osrednji živčni sistem, bolniki pridejo zaspani, v izraziti sedaciji, vse do globljih motenj zavesti (somnolence ali tudi kome), občasno so bolniki tudi evforični, nemirni, tesnobni, zlasti mladostniki pa gredo velikokrat v panični napad. Lahko se pojavi tudi prva psihotična epizoda, prva epizoda shizofrenije, če so ljudje genetsko predisponirani za to bolezen.
Zaznavamo tudi različne stopnje psihomotorične koordinacije, motnje govora, halucinacije, pospešeno srčno frekvenco, nihanje krvnega tlaka, prehodno lahko izgubijo zavest, bolniki, ki že imajo bolezen srca, a zanjo še ne vedo, pa navajajo stiskajočo bolečino v prsnem košu. Tudi objektivno lahko zabeležimo motnje srčnega ritma, pa do akutnega srčnega infarkta zaradi spazma koronarnih žil. Pred kratkim je pri mladem človeku prišlo do smrtnega primera.
Pogosto se pojavijo tudi učinki na prebavila, slabost in bruhanje, in na dihala – lahko gre za simptome bronhitisa pri bolnikih, ki imajo predhodno znano astmo ali KOPB,« odgovarja dr. Varl Turkova. Posebej opozarja na tri skupine: otroci, mladostniki in starejši. »Otroci razmeroma pogosto dostopajo do konoplje, saj se ta skriva v živilih in v konopljinih produktih, ki jih ljudje dobijo od različnih ponudnikov. Pri njih je klinična slika zastrupitve nekoliko drugačna.
Največkrat poteka z mišično mlahavostjo, so otopeli, slabo pogovorljivi, redko so lahko hiperaktivni, jokavi, razdražljivi, pri otrocih je tudi večja nevarnost, da razvijejo epileptični napad. Pri mladostnikih dokazano kvarno vpliva na razvoj možganov. Kasneje v življenju se to lahko pokaže z različnimi stopnjami oškodovanosti, slabšim učnim uspehom in socialno vpetostjo. Pri starejši populaciji se zastrupitev kaže z motnjo zavesti, večinoma pridejo upočasnjeni, nepogovorljivi, slabše dihajo, so zaspani, zmedeni, nemirni, lahko tudi izrazito halucinirajo. Srčnožilni učinki so pri njih v ospredju.«
Marca 2017 je bila spremenjena uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, s čimer se je konoplja spustila v drugo skupino, kar pomeni, da je omogočena uporaba konoplje v medicinske namene. Trenutno imamo tako na ameriškem kot tudi evropskem trgu že kar nekaj zdravil, ki imajo dovoljenje za promet in vsebujejo bodisi naravne bodisi sintezne kanabinoide. Predvsem sta to THC in CBD v različnih koncentracijah in razmerjih.
V Sloveniji dostopamo do zdravil s kanabinoidi na tri različne načine. Prvo so zdravila, ki že imajo dovoljenje za promet pri nas. Drugo je začasni uvoz zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v drugih državah primerljive kakovosti. Ali pa zdravnik predpiše magistralno zdravilo, od maja 2023 lahko na zeleni recept. Pogoj za začetek trženja zdravila na osnovi konoplje pa je povsem enak kot pri drugih zdravilih: registracija zdravila oz. dovoljenje za promet pri Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
»Daleč najbolj se uporabljajo v teh vejah medicine: prva veja je onkologija, kjer se uporabljajo kot dopolnilno zdravljenje hude slabosti in bruhanja kot posledice kemoterapije ali napredovanja bolezni. Pri teh bolnikih kanabinoidi lahko zmanjšajo slabost, bruhanje, bolečino, izboljšajo tek in posledično izboljšajo kakovost življenja, ublažijo anksioznost in nespečnost.
Druga veja je nevrologija, in sicer zdravljenje multiple skleroze. Izkazalo se je, da dopolnilno zdravljenje s kanabinoidi pri huje bolnih lahko pomembno zmanjša spastičnost in nevropatsko bolečino, a le pri tistih, ki so odporni na standardne načine zdravljenja. Tretja veja medicine pa je pediatrija, gre za relativno malo bolnikov: otroci s trdovratnimi redkimi oblikami epilepsije, ki so že zgodaj v življenju zelo oškodovani in jim lahko dopolnilno zdravljenje s kanabinoidi izboljša njihovo vsakodnevno funkcioniranje, umiri vedenjske težave, umiri spanje, in tako izboljša kakovost življenja njim in njihovim staršem.
Kot je povedala dr. Varl Turkova, smo bili v preteklih letih priča številnim raziskavam o potencialnem delovanju kanabinoidov na druga medicinska stanja. Največ jih je v gastroenterologiji na področju KVČB (chronova bolezen in ulcerozni kolitis), dermatologiji (luskavica, aknavost, atopijski dermatitis), bolezni modernega sveta (povišani holesterol, ateroskleroza, srčnožilne bolezni), področje revmatoloških bolezni in imunskih bolezni.
Pozitivni rezultati študij pa so po njenih besedah premalo številni, saj so številne raziskave metodološko sporne, pristranske, rezultati niso statistično pomembni ali pa so nestanovitni. Strokovno torej uporabe kanabinoidov na teh področjih ne moremo svetovati, zaključuje dr. Varl Turkova, ter še enkrat opozori, da bolnike čedalje bolj ogroža samozdravljenje z izdelki, ki so nestandardizirani, sestava in kakovost učinkovin nista preverjeni, dodatno tveganje pa predstavlja opustitev predpisanih zdravil.
A Konoplja vsebuje več kot 500 različnih snovi, vključno s kanabinoidnimi in nekanabinoidnimi spojinami.
B Terapevtski odmerki kanabinoidov so zelo blizu odmerkom, pri katerih povzročajo neželene učinke.
C Zaradi nekontrolirane uporabe konoplje prihaja do pogostih zastrupitev.