Ob svetovnem dnevu srca ponovno spominjamo na pomen preventive pred srčnožilnimi obolenji. Srčnožilne bolezni so namreč poglavitni vzrok smrti pri nas pa tudi v svetu. Govorimo o srčnem infarktu, koronarni bolezni in možganski kapi. Dejavniki tveganja so številni, na nekatere lahko vplivamo, na druge ne.

In prav o tem, kaj lahko sami naredimo za to, da preprečimo razvoj katere od teh bolezni, smo se pogovarjali z Matijem Cevcem, dr. med., predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja. Kako prepoznati dejavnike tveganja, kakšni so možni zapleti, do katerih lahko pride, če dejavnikov tveganja ne obvladamo oziroma ne odstranimo. Kako lahko s spremembo nezdravih življenjskih navad in po potrebi tudi z zdravljenjem z zdravili pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali perifernih obtočnih motenj?

Ateroskleroza

Matija Cevc že na začetku poudari, da seveda na starost, spol ali dednost ne moremo vplivati, zelo učinkovito pa lahko vplivamo na druge dejavnike tveganja. Kot pove, je najpogostejša srčnožilna bolezen ateroskleroza ali poapnenje žil. Kakšna bolezen je to? »Gre za bolezen velikih in srednje velikih arterij, pri kateri se v žilni steni prekomerno kopičijo maščobe in celice. Tako nastane aterosklerotična obloga (plak), ki se postopoma veča in povzroči zoženje svetline žile,« pojasnjuje Cevc.

Kateri dejavniki vplivajo na nastanek ateroskleroze?

»Med nespremenljivimi dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, je dednost in pri tem nas zanima podatek o presnovnih motnjah med bližnjimi krvnimi sorodniki, npr. dislipidemija ali sladkorna bolezen tipa 2. Drugi nespremenljivi dejavnik je starost – čim višja je starost, tem večja je ogroženost. Ogroženost se izraziteje poveča za moške po 45. letu in za ženske po 55. letu oz. 10 let po menopavzi).

Na nastanek ateroskleroze vplivajo tudi spol (pri moških je tveganje za nastanek ateroskleroze večje), družinska nagnjenost (srčnožilni dogodek pri bližnjih krvnih moških sorodnikih pred 55. letom starosti ali pri bližnjih krvnih sorodnicah pred 60. letom starosti),« razlaga naš sogovornik in nadaljuje s spremenljivimi dejavniki. »Na zgodnji nastanek in hitro napredovanje ateroskleroze izmed vseh spremenljivih dejavnikov najbolj vpliva povišana raven maščob v krvi (hiperholesterolemija/dislipidemija).

Drugi dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so še povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), kajenje, sladkorna bolezen (diabetes mellitus), prekomerna prehranjenost (predvsem trebušna debelost, tj. kopičenje maščob v trebuhu), telesna nedejavnost, ne smemo pa pozabiti niti na psihosocialni stres in depresijo.«

Povišan krvni tlak

Pri večini bolnikov je povišan krvni tlak posledica zapletenih sprememb v organizmu. Kot pove Cevc, imajo takšni bolniki poleg povišanega krvnega tlaka pogosto tudi povišano telesno težo ali povišano raven sladkorja in/ali maščob v krvi. Kakšen pa naj bi bil krvni tlak pri zdravem človeku? »Po priporočilih strokovnih združenj naj bi bil krvni tlak nižji od 140/90 mmHg, pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, z boleznimi srca ali ledvic pa mora biti krvni tlak še nižji, pod 130/80.«

Kaj je tisto, kar vpliva na povišan krvni tlak? »Krvni tlak določata količina krvi, ki jo srce potisne v žile odvodnice (arterije) ter upor žilnega sistema (periferni upor). Na krvni tlak lahko vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki, med drugim prostornina krvi v telesu, ko na primer ob hudi krvavitvi lahko krvni tlak hitro pade, stanje ledvic, živčevja, krvnih žil in raven različnih hormonov v telesu. Pri več kot 90 % bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ne poznamo neposrednega vzroka, ki je povzročil zvišanje tlaka. Za te bolnike pravimo, da imajo esencialno ali primarno arterijsko hipertenzijo. Lahko je dedno pogojena ali pa nanjo vplivajo okolijski dejavniki, kot je previsok vnos kuhinjske soli ipd.,« pojasnjuje Cevc.

Sladkorna bolezen

Tveganje za bolezni srca predstavlja tudi sladkorna bolezen ali diabetes. Kot je dejal Cevc, so v primerjavi z bolniki, ki nimajo sladkorne bolezni, pri bolnikih z diabetesom aterosklerotične srčnožilne bolezni kar tri- do petkrat pogostejše. »Poleg tega pri teh bolnikih zelo pogosto pride do t. i. mikrovaskularnih zapletov, ki prizadenejo predvsem drobne žile: spremembe na žilah očesne mrežnice (lahko privedejo do slepote), spremembe na ledvicah (lahko privedejo do končne odpovedi ledvic in potrebe po dializi ali presaditvi ledvic), spremembe na žilah udov (na primer t. i. diabetično stopalo, kar lahko privede do amputacije), polinevropatije.

Zato je zelo pomembno, da se pri sladkornem bolniku tipa 2 že od vsega začetka zdravi tudi povišana raven maščob v krvi.« Kako sploh pride do nastanka sladkorne bolezni? »Raven sladkorja v krvi uravnava hormon inzulin. Ko zaužijemo obrok, poskrbi, da krvni sladkor vstopi v tkiva, ki ga potrebujejo za svoje delovanje. Kadar pride do slabše občutljivosti celic različnih tkiv na hormon inzulin, to imenujemo inzulinska rezistenca. Zaradi slabše odzivnosti tkiv na inzulin se sprva poviša le raven inzulina v krvi, sčasoma pa tudi sladkorja (glukoze) v krvi, kar vodi v nastanek sladkorne bolezni tipa 2,« razlaga Cevc in izpostavi, da se inzulinska rezistenca pogosto razvije kot posledica debelosti in uživanja nezdrave hrane.

»Včasih je dovolj samo shujšati in doseči normalno telesno težo, da se sladkor v krvi osebe z inzulinsko rezistenco uravna. Tega pa ni mogoče doseči pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1, pri katerih je vzrok povišanega krvnega sladkorja pomanjkanje inzulina. Sladkorni bolniki tipa 2, pri katerih samo s spremembo življenjskega sloga in hujšanjem nismo dosegli ustrezne ravni krvnega sladkorja, morajo do konca življenja jemati zdravila za zniževanje sladkorja v krvi. Pogosto tablete niso dovolj, ampak mora bolnik dobivati inzulin v obliki injekcij, kar poslabša bolnikovo kakovost življenja.«

Povišana vrednost holesterola

Zvišani holesterol je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Kako pride do zvišanja njegovih vrednosti v krvi? »Maščobe v vodi in krvi niso topne. Da bi jih kri lahko prenašala po telesu, se morajo povezati v t. i. lipoproteinske delce. Poznamo več vrst lipoproteinov, med katerimi so pomembni »škodljivi« LDL-delci, ki so eden glavnih krivcev za prekomerno kopičenje maščob v žilnih stenah, in »koristni« HDL-delci, ki med drugim odstranjujejo maščobe z žilnih sten.

Pomembni sta zlasti dve obliki maščob v krvi, in sicer holesterol in trigliceridi. Izvirajo iz dveh virov: iz hrane ali pa se ustvarijo v organizmu, predvsem v jetrih. Maščobe so za normalno delovanje telesa nujne. Tako so maščobe v hrani potrebne za normalno prehajanje nekaterih vitaminov v telo (A, D, E in K). Sodelujejo pri gradnji celičnih membran, iz njih nastajajo številni hormoni in tudi žolčne kisline, ki so nepogrešljive v procesu prebave.

Maščobe, ki se kopičijo v maščobnih tkivih, služijo kot rezerva energije, podkožne maščobe pa tudi kot izolator, ki ščiti telo pred mrazom. Maščobna tkiva pa sproščajo tudi hormone, ki so pomembni za delovanje našega telesa. Žal pa npr. pri debelosti povzročajo tudi vnetje, kar lahko povzroči številne težave. V našem organizmu so zato nepogrešljivi tako trigliceridi kot tudi holesterol; težave nastanejo le, če jih je preveč. Povišana raven posameznih vrst maščob v krvi lahko pripelje do razvoja ateroskleroze in smrtno nevarnih bolezni, ki jih ateroskleroza prinaša,« opozarja Cevc ter nadaljuje, da je ugodno, če je raven HDL v krvi čim višja, saj delci HDL nase vežejo holesterol iz organizma in ga prenašajo v jetra, kjer se razgradi.

»Na ta način ‘čistijo’ žilje odvečnega holesterola. V primerjavi z vsemi drugimi vrednostmi maščob v krvi, za katere je bolje, da so čim nižje, je za holesterol HDL zaželeno, da so vrednosti višje. Pri holesterolu LDL pa je poleg laboratorijske vrednosti zelo pomembna tudi kakovost oziroma velikost delcev LDL. Obstajajo veliki, srednji in mali delci LDL.

Najbolj škodljivi so mali in bolj gosti delci LDL, ki so tudi najodgovornejši za razvoj ateroskleroze in vseh bolezni, ki jih ta povzroča. Teh delcev večina laboratorijev ne določa neposredno, lahko pa na njihovo navzočnost sklepamo posredno. Če ima bolnik povišano raven trigliceridov v krvi in sočasno tudi nizko vrednost holesterola HDL, to nakazuje, da ima zelo verjetno v krvi tudi več malih in gostih delcev LDL.

Pomen preventive

Kako lahko »obvladamo« vse te dejavnike tveganja? »Sprememba nezdravega življenjskega sloga lahko pogosto veliko pripomore k boljšemu nadzoru povišanega krvnega tlaka in tudi sladkorja v krvi,« pove Cevc in tistim s čezmerno telesno težo svetuje, da shujšajo. »Neredko lahko že z znižanjem telesne teže dosežemo nižji krvni tlak in nižje vrednosti sladkorja v krvi. Pomembna pa je tudi telesna dejavnost. Vsak dan bodite vsaj 30 minut telesno dejavni.

Dejavnost mora biti tako intenzivna, da se vsaj malo oznojimo. Pomembno je, da se zdravo prehranjujete, s tem da zaužijete dovolj sadja, zelenjave in vlaknin, predvsem pa je treba zmanjšati vnos visoko predelanih živil (npr. klobase ali razni slani prigrizki, kot so čips, smokiji itd.) in kuhinjske soli v organizem,« našteva ukrepe Cevc in poudari, da je pri zdravljenju treba upoštevati priporočila zdravnika, ter doda, da zdravljenje povišanega krvnega tlaka ne vpliva samo na znižanje krvnega tlaka, ampak dolgoročno tudi varuje ključne organe, predvsem žile, možgane, srce in ledvice. Enako velja za zdravljenje sladkorne bolezni.

In ja, ne pozabimo, kako visoko tveganje za najrazličnejše bolezni, med njimi tudi srčnožilne, predstavlja kajenje. »Opustitev kajenja pri tistih, ki že imajo srčnožilne spremembe (sekundarna preventiva), občutno zmanjša najrazličnejša tveganja. Ob opustitvi kajenja se tveganje za smrt zmanjša za 36 % v primerjavi s tistimi, ki kajenja niso opustili. Tveganje za neusodni srčni infarkt se zmanjša za 32 %,« še pove naš sogovornik.