Artritis (grška beseda artros pomeni sklep, končnica -itis pa nam pove, da gre za vnetje) je skupno ime za bolezenska stanja, povezanih z vnetnimi spremembami v sklepih. Artritisi so lahko posledica avtoimunskega odziva telesa, glavni predstavnik je revmatoidni artritis (splošno poznan kot revma). Spondiloartritisi se nanašajo na vnetne spremembe v sklepih hrbtenice, poznamo pa še (osteo)artrozo, ki pomeni starostno obrabo sklepov in ni vnetne narave, temveč je naravna posledica staranja in je degenerativne narave. Prim. doc. dr. Iztok Holc, dr. med., spec. int. med. in revmatologije, iz UKC Maribor razlaga, da so slovenski pacienti deležni vseh najsodobnejših zdravil, a takšnega, ki bi bolezen povsem pozdravilo, za zdaj še ni, lahko pa se doseže pri nekaterih bolnikih trajna remisija (mirovanje bolezni).

Avtorica: Petra Bauman

Simptomi

V sklepu nas lahko bolijo vse strukture, od kosti, tetiv ob sklepu in sklepna ovojnica, ker je dobro oživčena. Vendar ni bolečina edina, zaradi katere bomo najprej pomislili na revmatoidni artritis in iskali pomoč pri zdravniku. Da gre za vnetje, nas poleg bolečine opozarjajo še oteklina, rdečina, toplota in zmanjšana funkcija na prizadetem delu.

Simptomi se praviloma postopoma razvijajo, redko se lahko pojavijo nenadno. Okorelost in bolečina sta pri revmatoidnem artritisu najmočnejši zjutraj, kar pomeni, da počitek ne pomaga. Pomaga nežno razgibavanje, nasprotno pa velja za artrozo, kjer razgibavanje ojača bolečino, mirovanje pa jo olajša.

Vzroki

Revmatoidni artritis (RA) lahko prizadene kogar koli, tudi otroke v prvih letih življenja. RA se lahko pojavlja pri članih družine, kar kaže na genetsko dovzetnost. Sicer pa so najbolj rizična skupina odrasli med 40. in 60. letom starosti, trikrat pogosteje pa zbolijo ženske (zaradi vpliva spolnega hormona estrogena na imunske celice T), ogroženi so kadilci in osebe z nižjim ekonomskim statusom.

Vlogo v razvoju bolezni imajo tudi bakterije (Mycoplasma, Proteus mirabilis), virusi (Epstein-Barr, rdečke, parvovirusi) in drugi mikroorganizmi.

Potek bolezni

V primeru revmatoidnega artritisa gre za pretiran odziv imunskega sistema, ki napade telesu lastno tkivo, to pomeni prožno in gladko tkivo sklepnega hrustanca, ki je sestavni del sklepa in omogoča nežno drsenje kosti med gibanjem, hkrati pa blaži pritisk. Sklep obdaja in ščiti sklepna ovojnica (sinovija), ki proizvaja t. i. sinovialno tekočino, ki je potrebna za gladko drsenje sklepnih površin in za prehranjevanje hrustanca. Iztok Holc pojasnjuje, da gre v primeru RA za kopičenje vnetnih celic in razraščanje sinovije, ki nato vdre v sklepni hrustanec ter ga začne razgrajevati, nato pa še kost pod hrustancem. Posledično se sklepna ovojnica zadebeli, začne se razraščati nefunkcionalno vezivno tkivo.

Ker je vzrok za nastanek RA avtoimun (samouničujoče delovanje lastnih celic, ki v telesu sprožajo vnetni proces), bodo obolelega spremljali tudi splošni bolezenski znaki, kot so slabo počutje, povišana temperatura, izguba apetita, znojenje, nespečnost in hujšanje.

Bolezen malih sklepov

Najpogosteje prizadene male sklepe na rokah (dlančni in prstni sklepi), lahko pa tudi ramena in kolenske ter kolčne sklepe. Artritis lahko prizadene enega ali več sklepov hkrati, praviloma pa je prizadetost sklepov simetrična, kar pomeni enako težavo na levi in desni strani telesa. Izjemoma lahko prizadene tudi vratni del hrbtenice.

Napredovala bolezen se kaže kot deformacija sklepov – zasuk prstov rok navzven, izpahi majhnih sklepov in deformacija prstov v obliki labodjega vratu. Pojavijo se lahko tudi trajna zakrčenost v komolcih in kolenih, deformacijam sklepov običajno sledi upad mišične mase in moči. Ker so deformacije sklepov običajno nepopravljive, je nujno pravočasno prepoznanje bolezni in čim prejšnje uvajanje zdravljenja.

Sestavljanje mozaika

Iztok Holc razlaga, da je dobro razumevanje revmatoloških bolezni kot sestavljanje mozaika, saj je za pravilno diagnozo treba preveriti mnogo parametrov. Tako bo pri preverjanju, ali gre za RA, pacienta po temeljiti anamnezi (pretekle bolezni, družinske bolezni) povprašal tudi o vrsti in moči bolečine, kdaj je nastala, s čim je povezana, kaj jo omili, kaj je pacient po poklicu, ali mu izpadajo lasje, ali ima težave s srcem, žilami, mišicami, ali ima težave z vnetjem oči in ali so prisotne driske ali vnetja sečil. Zanimala ga bo tudi prisotnost luskavice pri bolniku ali pri sorodnikih v prvem kolenu.

Specialist bo preveril krvno sliko, sedimentacijo ter c-reaktivni protin, ki sta pri RA praviloma povišana. Bolniki so lahko slabokrvni, kar pomeni, da imajo nižje število eritrocitov v krvi, možna je zvišana telesna temperatura. Pomembno je tudi stanje ledvic in jeter, ki morajo biti zdrave že zaradi stranskih učinkov zdravil, ki jih bo pacient prejel. Nujni so tudi imunološki testi (revmatoidni faktor, protitelesa proti citruliranemu polipeptidu). Diagnostika zajema še ultrazvočno preiskavo sklepov, rentgensko preiskavo sklepov, lahko tudi magnetno resonanco sklepov.

Zdravljenje

Iztok Holc pojasnjuje, da je terapija za zdaj dosmrtna. Ob prvih pojavih bolečin bo najprej predpisal analgetike za zaviranje bolečine, v primeru znakov vnetja pa nesteroidne antirevmatike za zmanjšanje bolečine in vnetja. Takoj ob postavitvi diagnoze revmatoidnega artritisa bolniku predpišemo klasična sintezna zdravila, ki spreminjajo potek bolezni (imunomodolatorji, ki zavirajo avtoimunsko reaktivnost). Če po štirih mesecih ni izboljšanja, dodamo drugo zdravilo iz te skupine, ali prvega zamenjamo.

Če s tem nismo uspešni pri zdravljenju ali pa se pojavijo neželeni učinki, sledi nadaljevanje zdravljenja z biološkimi zdravili. Na trgu pa že imamo novejša sintezna tarčna zdravila. Operativna zamenjava sklepa z umetnim sklepom je ena izmed opcij, ki pride v poštev pri hujših okvarah sklepov.

Ultimativnega zdravila za artritis do zdaj še ne poznamo, vendar lahko izbira posamezniku primerne terapije močno zmanjša pojavnost simptomov in prepreči invalidnost. Specialist lahko predpiše tudi nefarmakološko zdravljenje – fizioterapijo, ki je pomembna pri zdravljenju artritisa.

Sprememba življenjskega sloga

Zdrava prehrana je ena ključnih komponent ohranjanja telesne mase in zdravega življenjskega sloga. Izbira hrane z veliko antioksidanti, kot so sveža zelenjava, sadje in zelišča, lahko pomaga pri zmanjšanju vnetja, nasprotno pa rdeče meso povzroča vnetje. Izogibati se je potrebno uživanju večjih količin ocvrte, sladke in procesirane hrane ter prevelikih količin mlečnih izdelkov. Jedi, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega-3, delujejo protivnetno. Vsebujejo jih modre ribe, orehi, semena oljne kadulje, lanena semena.

Redna zmerna telesna vadba je pomembna za ohranjanje zdravih sklepov. Za osebe z bolečinami v sklepih je plavanje dobra izbira, saj ne obremenjuje sklepov. Zelo pomembno je sodelovanje bolnika z zdravnikom, saj le tako lahko pričakujemo dober izid zdravljenja.

ABC

A Artritis – vnetje enega ali več sklepov – je najpogostejša izmed revmatskih vnetnih bolezni.

B Obolenje je dosmrtno, okoli 11 % bolnikov pa postane delovno neopravilnih in skoraj ali popolnoma invalidnih.

C Priporoča se uživanje hrane, ki deluje protivnetno – maščobne kisline omega-3 – in veliko gibanja.