Dandanes vse več ljudi med obiskom stranišča brska po mobilnih telefonih, spet drugi si vzamejo čas in prelistajo ljubo revijo, tretji kratko »pavzo« izkoristijo še za piljenje nohtov. Ljudje smo si različni, le redki pa v resnici posvečajo pozornost temu, čemur Američani radi pravijo številka dve oz. čemur ljudsko rečemo kar kakanje. Iztrebljanju prepogosto posvetimo pozornost šele, ko se pojavijo težave.
“Ali vam je danes že uspelo kakati?”
To je vprašanje s katerim bi bilo smiselno začeti. Pa bi bilo morda neprimerno. Kadar nas navije na potrebo, se namreč le nerodno izmuznemo in v stiski hitro poiščemo straniščno školjko. Vsekakor ne gre za opravilo, ki ga radi obešamo na veliki zvon, kaj šele da bi o tej temi govorili ob vsakdanjem kramljanju. Iztrebljanje je strogo omejeno na straniščno školjko, po prihodu iz stranišča pa o tem ne govorimo več. Prav zato se pogosto niti ne zavedamo, da je blato eden izmed prvih kazalnikov bolezni in zdravstvenih težav. »Kakšen je sploh videz primernega iztrebka,« se človek ob tej informaciji vpraša.
Za začetek velja povedati, da približno tri četrtine blata sestavlja voda, ostalo so žive in mrtve bakterije, ki pomagajo pri presnovi hrane v črevesju, ter odpadne snovi iz hrane. Zdravo blato je zaradi žolčnega pigmenta praviloma rjave barve, njegov videz pa narekujejo številni dejavniki, med drugim tudi vrsta prehrane. »Blato nam lahko veliko pove o zdravju posameznika. Normalno blato je rjave barve, različni odtenki barve blata so najpogosteje posledice zaužite hrane. Barva pa je lahko spremenjena zaradi različnih bolezenskih stanj. Predvsem moramo biti pozorni na določene odtenke in če spremenjena barva blata vztraja in/ali so pridružene še kakšne druge težave,« opozarja Maja Denkovski, dr. med., spec. interne medicine, iz Diagnostičnega centra Bled.
Pri iztrebljanju se ne bi smeli preveč naprezati, kot zdravo konsistenco blata pa se navaja gladka ali mehka klobasa oz. kača. Samo odvajanje blata ne bi smelo trajati več kot minuto.
Povej mi, kakšne barve je tvoje blato, in povem ti, kdo si
Čeprav je običajen iztrebek rjave barve, pa med povsem običajno barvno lestvico najdemo vse odtenke od svetlo rjave do temno rjave in zelene. Številne barvne nianse niso skrb vzbujajoče, spet drugim pa velja posvetiti nekaj več pozornosti.
Črno blato oz. izjemno temno blato lahko nakazuje na jemanje posamičnih prehrambnih dodatkov ali zdravil, kot so železovi preparati. Črna lahko nakazuje tudi na krvavitve v zgornjem delu prebavnega trakta, torej v predelu požiralnika, želodca ali dvanajstnika, med bolezenska stanja, ki se odražajo z izjemno temnim blatom, pa sodi tudi razjeda dvanajstnika ali želodca. Kadar opazimo črno, mazavo, katranasto blato, ki nakazuje krvavitev iz prebavnega trakta, nujno opozorite zdravnika. Tudi v primeru zaprtja bo barva iztrebka temnejša, prav tako bo blato potemnelo po tem, ko smo si privoščili borovnice, robide, grozdni sok … Tudi rdeče blato je lahko posledica uživanja rdeče pese, brusnic in ostalih živil z rdečim barvilom.
Če v blatu opazite svežo kri, je ta pogosto posledica hemoroidov. »Lahko pa se kri pojavi tudi ob analni razpoki, ob vnetnih črevesnih boleznih, tudi pri raku. Še posebej pozorni moramo biti, kadar se ob pojavu krvi spremeni tudi formiranost blata in to postane bolj tekoče, tanjše,« pojasni sogovornica. Omeniti velja, da je lahko kri v blatu tudi očem nevidna in jo je mogoče odkriti le s posebnimi testi, ki jih izvajajo v sklopu presejalnega programa SVIT za odkrivanje debelega raka na črevesu. Zato je res smiselno, da se presejalnega programa udeležimo in pri njem sodelujemo, saj je namenjen zgodnjemu odkrivanju tako rakavih kot predrakavih sprememb.
Kadar je blato rumeno obarvano, je to lahko posledica prenajedanja s korenjem, sladkim krompirjem ali pa živil, začinjenih s kurkumo. Če je rumena barva dlje časa prisotna v iztrebkih, je lahko kazalnik odvečne maščobe in oslabljene presnove, lahko nakazuje na težave s trebušno slinavko ali jetri, včasih je tudi eden izmed simptomov celiakije.
Če vas na dnu školjke pričaka zeleno blato, je to lahko dokaz prehitrega gibanja hrane skozi prebavni trakt, zaradi česar se barva ne utegne spremeniti v rjavo. Tudi če ste zaužili veliko živil s klorofilom, bo iztrebek najverjetneje zelen.
Zbledelo blato pa je lahko pokazatelj sluzi in razdraženega črevesja, prav tako lahko nakazuje na težave z jetri ali žolčem. »Zelo svetlo, bledo blato lahko nastane pri motenem ali zaprtem odtoku žolča, takrat se običajno pojavi tudi rumena obarvanost kože,« dodaja dr. Denkovski.
Zlata sredina bristolske lestvice trdote blata
Zdravo iztrebljanje opredeljuje tudi trdota blata, v ta namen je dr. Kenneth Heaton z Univerze v Bristolu spisal t. i. Bristolsko lestvico trdote blata, ki je, vse odkar je bila leta 1997 objavljena v reviji Scandinavian Journal of Gastroentereology, splošni kazalnik trdote.
Za zdravo prebavo sta značilna blato tipa 3 in 4, prvo se izloča v obliki klobase z razpokami na površini, drugo pa je gladko oz. mehko v obliki banane ali klobase. Tipi nižje na lestvici označujejo blato višje trdote, ki je pogosto posledica zaprtja. Prvo je blato v obliki bobkov, majhnih koščkov, ki je kazalnik pomanjkanja vlaknin v prehrani. Tip 2 pa je grudasto blato, navidezno podobno klobasi, ki je kazalnik potrebe po čiščenju črevesja. Višje na lestvici je bolj tekoče blato, ki je druga nezdrava skrajnost. Tip 5 je blato, ki oblikuje mehke kepe z jasnimi robovi, v kolikor ga spremlja driska, je kazalnik težav s črevesjem. Pod tip 6 uvrščamo blato s puhastimi koščki z raztrganimi robovi, če je njegova struktura kašasta, je to pokazatelj zastrupljenosti črevesja. Kot zadnje na lestvici pa je blato tipa 7, večinoma tekoče, brez trdnih delcev. Je označba za hudo drisko, ki je lahko posledica okužbe, zato je priporočljiv obisk zdravnika.
Katere pa so druge lastnosti blata, ki jih ne gre spregledati? Ena izmed njih je velikost iztrebka. Če je vaše blato majhno, uživate premalo vlaknin, kar zviša tveganje za nastanek raka debelega črevesa. V kolikor pa je blata po drugi strani veliko, obenem pa je njegova struktura mehka, je to kazalnik velike količine vlaknin v prehrani.
Pomemben je tudi vonj, najsi bo še tako neprijeten. Smrad je posledica delovanja presnovnih bakterij. Ob uživanju jajc, fižola, čebule ali industrijsko predelane hrane bo vonj še nekoliko bolj neprijeten. Nič drugačen ne bo, če bomo dan poprej zaužili velike količine alkohola.
V blatu lahko občasno opazimo tudi neprebavljene delce, ki so posledica uživanja živil, bogatih z netopnimi vlakninami, kot so koruza in posamične vrste semen. V kolikor je ta pojav pri vas pogostejši, četudi prej omenjenih živil niste uživali, je lahko posledica nepravilnega delovanja prebavnega sistema, ki se lahko odraža tudi s pomanjkanjem mikro in makrohranil.
Hrana, bogata z vlakninami, primerna hidracija in zadostna količina gibanja
Seveda je težko opredeliti normalno odvajanje. Nekdo namreč obišče stranišče trikrat dnevno, drugi pa trikrat tedensko. Oboje je povsem zdravo, je pa redkejše odvajanje pogosto manj zdravo, saj so pogoji za reabsorcijo toksinov višje. Če želimo preveriti, kako »zdravo« je naše odvajanje, lahko to storimo s hitrim testom. Če iztrebljanje poteka brez napora in naprezanja, če je odvajanje hitro, blato kompaktno, ne zaudarja po kislem, zadnjik pa po koncu ni zamazan, je vaše črevesje v dobrem stanju.
»Za ‘zdravje črevesa’ lahko največ naredimo sami z zdravo, uravnoteženo prehrano, ki vsebuje zadosti vlaknin in čim manj procesirane hrane, z uživanjem zadostne količine tekočine, s prenehanjem kajenja in z zadosti gibanja,« pojasnjuje specialistka interne medicine. Vlaknine najdete v žitih, stročnicah, jabolkih, jagodičevju in polnozrnatih živilih. Pomembno vlogo igra tudi zadosten vnos tekočin, ključna sta voda in nesladkan čaj. Svojo prebavo lahko uravnate tudi z uživanjem probiotikov, bodisi jogurtov, zelja, soje ali posebnih juh. Probiotiki pomagajo pri zagotavljanju ravnovesja v črevesju in presnavljanju hrane, v jesenskem in zimskem času pa posredno vplivajo tudi na optimalno delovanje imunskega sistema.
»Če smo nagnjeni k zaprtju, je še toliko bolj pomembno, da se zadosti gibamo in pijemo, predvsem pa uživamo dovolj vlaknin in polnozrnatih izdelkov,« zaključuje dr. Denkovski in s tem opozori na pogost razlog za težave s presnavljanjem – neaktivnost. Gibanje namreč spodbudi delovanje črevesja, sploh v času, ko velik del dneva presedimo za pisarniško mizo, med stremljenjem v zaslon.
Normalno odvajanje je težko opredeliti. Nekdo obišče stranišče trikrat dnevno, drugi pa trikrat tedensko. Oboje je povsem zdravo, je pa redkejše odvajanje pogosto manj zdravo, saj so pogoji za reabsorcijo toksinov višje. Če želimo preveriti, kako »zdravo« je naše odvajanje, lahko to storimo s hitrim testom. Če iztrebljanje poteka brez napora in naprezanja, če je odvajanje hitro, blato kompaktno, ne zaudarja po kislem, zadnjik pa po koncu ni zamazan, je vaše črevesje v dobrem stanju.
ABC
A Zdravo blato je zaradi žolčnega pigmenta praviloma rjave barve.
B Blato je eden izmed prvih kazalnikov bolezni in zdravstvenih težav.
C Majhna količina blata je posledica pomanjkanja vlaknin, kar zviša tveganje za nastanek raka debelega črevesa.
Odgovarja
Maja Denkovski, dr. med.,REKLAMNO SPOROČILO
REKLAMNO SPOROČILO
