Vsakič ko posijejo prvi pomladni žarki, se jih na vso moč razveselimo, kaj kmalu pa začutimo, da postajajo vse močnejši in začnemo razmišljati o zaščiti. Pred soncem je treba zaščititi kožo in druge izpostavljene dele telesa, še posebej pa oči. Pomembno je tudi, da razumemo in znamo pravilno uporabljati zaščitni faktor.

Več o zaščiti pred močnimi sončnimi žarki nam je povedala Maja Šilc, diplomirana kozmetologinja, učiteljica na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani.

Toplo sonce nas zvabi v naravo; nekatere na morje, druge v hribe. Ne glede na to, kam jo bomo mahnili, moramo pomisliti tudi na zaščito pred soncem. Kadar nas greje sonce, govorimo o toplotnem delovanju infrardečega dela sončnih žarkov, ki za kožo ni nevaren. Sončne opekline in druge poškodbe kože povzroča drug del sončnega sevanja – ultravijolično (UV) sevanje. Jakost UV-svetlobe na Zemljini površini se spreminja z letnim časom, zemljepisno širino, delom dneva in vremenom.

Zaradi tanjšanja plasti ozona se jakost sončeve UV-svetlobe v zadnjih desetletjih veča in zato pride do zemeljskega površja več UV-svetlobe kot nekoč. »Včasih je veljajo zmotno prepričanje, da se moramo zaščititi le ob morju in poležavanju na plaži. V gorah je moč sončnih žarkov še večja kot na morju, saj nas dosežejo tudi UV-žarki s krajšo valovno dolžino, ki so zelo škodljivi. V visokogorju ter višje ležečih predelih nas lahko celo bolj opeče, zato se moramo pred obiskom gora ustrezno zaščititi in namazati s kremo z visokim zaščitnim faktorjem,« razloži Maja Šilc, diplomirana kozmetologinja.

Kaj pomeni zaščitni faktor in kako ga uporabljati?

»Sončni zaščitni faktor na sončnih kremah nam pove, kolikokrat dlje je naša koža zaščitena pred izpostavljanjem UV-žarkom s tem pripravkom, da se še ne pojavi rdečina, v primerjavi s kožo, ki je nezaščitena.

Če je naravna zaščita naše kože pet minut, preden se na njej pojavi rdečina (vpliv UVB-žarkov), bomo z izdelkom, ki ima sončni zaščitni faktor 20, zaščiteni 20-krat dlje.

Te vrednosti veljajo pri upoštevanju nanosa 2 mg izdelka na 1cm2 površine kože in so odvisne tudi od količine prejetega UV-sevanja.

Ko se odločimo za izbiro ustreznega zaščitnega faktorja, moramo upoštevati še naš fototip kože,« pojasni kozmetologinja Maja Šilc. Še posebno je treba poskrbeti za tiste predele telesa, ki so odkriti in najbolj izpostavljeni soncu, zlasti poleti. »Izdelke za zaščito nanašamo na kožo obraza, vrat, prsni predel, ustnice, zatilje ter predel za ušesi, saj so to predeli, ki jih težje zakrijemo z oblačili. Ne smemo pozabiti tudi na zaščito kože na rokah in nogah ter ostalih predelov telesa, posebno kadar se sončimo. Upoštevamo tudi druge zaščitne ukrepe, kot so nošenje pokrival, gosto tkanih oblačil ter sončnih očal.«

Zaščita kože sodi med dejavnike, na katere lahko vplivamo. Seveda pa obstajajo tudi dejavniki, na katere ne moremo vplivati, kot je na primer družina, v kateri se rodimo, barva kože in druge značilnosti.

Poskrbimo za nežno in občutljivo kožo otrok

Sončne opekline, zlasti v otroštvu, predstavljajo enega pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj malignega melanoma. »Otroci in predvsem dojenčki imajo tanko in zelo občutljivo kožo, zato jih ne izpostavljamo sončnim žarkom, zlasti takrat ne, ko je sonce najmočnejše – to je med 10. in 16. uro. Najboljša zaščita pred sončnimi žarki je naravna senca.

Otroke oblečemo v lahka, svetla oblačila z UV-zaščito, nadenemo jim razna pokrivala ter nanesemo varovalne izdelke za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, v debelejšem sloju. Ti izdelki so skrbno formulirani in izdelani posebej za občutljivo otroško kožo. Zaželeno je, da vsebujejo anorganske UV-filtre, ki sončne žarke odbijajo. Na koži ne izzovejo alergijskih reakcij, saj ostanejo na površini in ne prodirajo vanjo. Pomembno je, da izdelki vsebujejo le minimalno količino dišav, barvil in konzervansov, ter da poleg zaščite tudi negujejo kožo,« svetuje kozmetologinja Maja Šilc.

Ni odveč še enkrat omeniti, da se faktor zaščite ob nezadostnem nanosu kreme precej zniža.

Varno s soncem

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že vrsto let opozarja na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov z zaščitnim programom Varno s soncem. Program je namenjen predšolskim otrokom in šolarjem, pa tudi njihovim vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Organizirane zaščitne dejavnosti so bile v času epidemije koronavirusa sicer okrnjene, vendar so vrtci in šole pokazali samoiniciativnost, saj so program kljub temu izvedli v podobni obliki kot prejšnja leta.

V sklopu programa so bili v ospredju različni poudarki; npr. na nošenju zaščitnega pokrivala pod sloganom Smuk pod klobuk in opozorilo pred vsemi izpostavljenimi deli kože Obleka z rokavi sonce ustavi. Otroci s programom pridobijo osnovna znanja o koristnih in škodljivih učinkih sonca na zdravje, znanja o koži in zaščiti kože. Učence zadnje triade pa se opozori tudi na škodljivo delovanje UV-sevanja umetnih virov (solariji). Solariji so v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti celo že prepovedani.

Ne pozabimo na zaščito oči

Izpostavljanje soncu lahko povzroča precej težav. Zaradi dviga telesne temperature lahko pride do toplotnega udara ali sončarice, zato je na soncu potrebno, razen za zaščito kože, poskrbeti tudi za zaščito glave in oči. Še posebno je pomembna zaščita oči s sončnimi očali, saj lahko močna sončna svetloba kaj hitro privede do težav z vidom.

Eden od primerov je snežna slepota, ki se pogosto pojavlja pri ljudeh, ki pozimi v gorah ali na smučanju ne poskrbijo za zaščito oči – ne nosijo kakovostnih sončnih očal ali očal sploh ne nosijo. Že ime snežna slepota nam da misliti, da gre za močno bleščanje snega, ki vpliva na oko. Močan odboj UV-žarkov od snežne površine okrepi njihov učinek na oko ter povzroči vnetje veznice in roženice, ki se kažeta z zmanjšano ostrino vida, bolečino, solzenjem in občutkom tujka v očesu. Enaki simptomi se lahko sicer pojavijo tudi v drugih (podobnih) okoliščinah, na primer na morju, ko so naše oči lahko prav tako izpostavljene bleščanju oziroma izjemno močni svetlobi.

Simptomi snežne slepote sicer hitro minejo in ne puščajo trajnih posledic. Ob uporabi antibiotika in zadostnem počitku v zatemnjeni sobi si naše oči kmalu opomorejo in so pripravljene na nove izzive. Vsekakor pa je za zaščito oči treba primerno poskrbeti, saj se škodljivi učinki sevanja z leti seštevajo in če se prekomerna izpostavljenost UV-žarkom ponavlja, lahko sčasoma pride do kroničnih okvar.

Upočasnimo staranje kože

Kronična izpostavljenost sončnim žarkom je dokazano najpomembnejši dejavnik tveganja za staranje kože in pojav kožnih sprememb. Neustrezna zaščita kože pred soncem povzroča nastanek sončnih opeklin. Te so lahko blažje ali hujše oblike in se pojavijo že v nekaj urah po izpostavitvi soncu. Kozmetologinja Maja Šilc opozarja, da intenzivno in prekomerno izpostavljanje soncu, zlasti v mladih letih, vodi do hitrejšega staranja kože. »Pri tem upade količina kolagena in kolagenskih vlaken v koži, poškodujejo se jedra celic v koži, hkrati pa se poškoduje tudi elastin in elastična vlakna, ki koži dajejo prožnost. Naša koža je v zrelih letih zaradi vseh naštetih dejavnikov videti bolj ohlapna, manj čvrsta in zgubana, saj izgubi svojo oporno in zaščitno vlogo.

Na koži se nemalokrat pojavijo tudi pigmentna znamenja, iz katerih se kasneje lahko razvije maligni melanom, ena izmed najnevarnejših oblik kožnega raka. Na kožne spremembe, kot so temnejša, atipična znamenja nesimetričnih oblik, moramo biti zato še posebno pozorni.« Kožni rak dosega eno tretjino vseh primerov raka, ki jih diagnosticirajo v svetu. Glede na vrsto celic, iz katerih se razvije, ločimo melanomski in nemelanomski rak kože. Nemelanomski raki so znatno pogostejša oblika kožnega raka in nastanejo pogosto na kronično izpostavljeni koži. Nemelanomski kožni rak predstavlja več kot 90 % raka kože.

SPF Faktor

STOPNJA ZAŠČITE – VREDNOST SPF (ang. sun protection factor)

• Nizka zaščita – SPF = 10
• Srednja zaščita – SPF = 15–25
• Visoka zaščita – SPF = 30–50
• Zelo visoka zaščita – SPF = 50 +

7 zlatih pravil za zaščito pred soncem

1. Izogibajmo se soncu med 10. in 16. uro.
2. Oblecimo lahka oblačila z dolgimi rokavi, nadenimo si široka pokrivala.
3. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti.
4. Nanesimo kemične varovalne pripravke pred kopanjem in po njem, brisanju oz. vsaki dve uri.
5. Ne sončimo se namerno; zaščitena koža se počasneje stara.
6. Dnevno spremljajmo vremenske in UV-napovedi in prilagodimo zaščito pogojem.
7. Odpovejmo se uporabi solarija.

ABC

A Obvezna poletna oprema: klobuk, sončna očala, dolgi rokavi in zaščitna sončna krema.

B Sončni zaščitni faktor na sončnih kremah nam pove, kolikokrat dlje je naša koža zaščitena.

C Sončne opekline v otroštvu predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za razvoj raka kože.