Kolike so skupno ime za močne, nenadne in krčevite bolečine v trebušni votlini, ki se lahko pojavijo iz različnih vzrokov in v vsakem življenjskem obdobju. Bolečina pri kolikah nastopi kot krč, ki močno »stisne«, za nekaj trenutkov popusti in se ponovno pojavi. Kolike poznamo pri dojenčkih, pri katerih v nekaj mesecih izzvenijo, hkrati pa so ena najpogostejših bolečin v tretjem življenjskem obdobju.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju u

• prof. dr. Pavlom Skokom, dr.med., spec. internist, UKC Maribor,
• izr. prof. dr. Jernejem Dolinškom, dr. med., spec. pediatrije, UKC Maribor
• asist. dr. Andrejem Škobernetom, dr. med., spec. nefrolog, KC Ljubljana

Kolike

S kolikami se najprej srečajo zdravniki v ambulantah urgentne medicine, kjer so zelo pogosti primeri zaradi bolečine, ki se je razvila nenadoma pod desnim rebrnim lokom ali v sredini ter v spodnjih predelih trebuha. Količne bolečine predstavljajo izziv za diagnostično obravnavo, saj so nenadne, zdravniki pa jih skušajo lokalizirati v različnih predelih trebušne votline.

Količna bolečina se ponavlja v intervalih običajno zaradi neke zapore, ki preprečuje izpraznjevanje nekega organa. Intervali so običajno kratki, saj gre za krčenje mišic, ki poskušajo vzrok (oviro) potisniti naprej. Med najpogostejšimi takšnimi ovirami so ledvični in žolčni kamni, zelo redko tumor ali krvni strdek, pri otrocih pa natančen vzrok še ni znan.

Kolike dojenčka

Pri kolikah dojenčka gre za bolečine v trebuščku, še zmeraj pa ni pojasnjeno, zakaj do tega pride. Povezujemo jih z bolečino zaradi napenjanja oz. na splošno z vetrovi. Približno 20 % novorojenčkov bo imelo težave, ki jim rečemo kolike dojenčka, pojasnjuje Jernej Dolinšek, zelo malo od teh pa bo dejansko obravnavanih v bolnišnici.

Starši bodo otroka, ki kriči, je rdeč v obraz in krči noge, najprej peljali k izbranemu pediatru ali zaupali babiški oskrbi, na tej ravni bo večina težav tudi razrešenih. Starši lahko otroku masirajo trebušček, mu pomagajo »podreti kupček« in med hranjenjem pazijo, da otrok pogoltne čim manj zraka.

Dojenčkove kolike se pojavljajo v najzgodnejšem dojenčkovem obdobju in izzvenijo do petega meseca starosti, le v 3–5 % bo odkrit neki resnejši patološki vzrok. Eden od njih je lahko invaginacija črevesja, kar pomeni, da se črevo uviha v del za njim. Vzrok za to stanje je običajno neka predhodna okužba, uvihani del pa oteče ter povzroči zaporo.

Posledično pride do ojačane peristaltike, kar povzroči močno bolečino in bruhanje. Otrok pa bo na ta možni zaplet opozoril z glasnim jokom oz. kričanjem, bruhanjem, bledico, povišano temperaturo ter sledovi krvi v blatu.

Možni vzroki

Med možnimi vzroki za klasične kolike se omenja nerazvitost otroških prebavil in morda previsok vnos mlečnega sladkorja (laktoze), ki je dojenček ne more prebaviti. Laktoza namreč v tankem črevesu fermentira, pri čemer nastanejo plini in boleči vetrovi.

Nujno je, pojasnjuje Jernej Dolinšek, da sta pri otroku v čim večji meri prisotna oba starša, ki naj okoli otroka ustvarjata mirno in sproščeno vzdušje in sta poučena, da bodo kolike pri malčku prej ko slej tudi izzvenele. Mnogo staršev poseže tudi po različnih kapljicah, čajih ali probiotikih, čemur zdravniki ne nasprotujejo, opozarjajo le, da naj otroku po nepotrebnem ne dajejo protibolečinskih sredstev.

Jok ne pove veliko

Dojenčki se z jokom odzivajo na različne dražljaje in jok ne pomeni nujno, da dojenčka nekaj boli. Z jokom lahko izraža lakoto, strah ali katero koli drugo občutje nelagodja. Pozorni pa moramo biti, kadar otrok joče ves dan, če bruha, zavrača hrano, odvaja krvavo blato, ima vročino ali spremembe v urinu. Takšni simptomi lahko ne nazadnje kažejo tudi na vnetje ušes, vnetje sečil ali ledvic.

Kolike pri starostnikih

Pri starostnikih gre najpogosteje za bolečino pod desnim rebrnim lokom. V tem primeru pomislimo na biliarne kolike, krčevite bolečine zaradi kamnov v žolčniku ali različnih delih žolčevoda. Žolčni kamen, ki potuje po žolčevodu do dvanajstnika, se lahko zagozdi in prav to je vzrok krčevitih bolečin pod rebrnim lokom. Pavel Skok pojasnjuje, da kamen potiskajo naprej krči oz. kontrakcije mišičnine, z namenom, da bi oviro (kamen) izločili, ob tem pa nastane močna bolečina.

Žolčnik je organ, kjer se zbere žolč. Po obroku hrane se namreč žolčnik skrči in skozi izvodilo pošlje svojo vsebino skozi dvanajstnik, začetni del tankega črevesa. Žolč je raztopina soli, žolčnih kislin, holesterola in fosfolipidov. Kadar je holesterola toliko, da se v žolčni raztopini ne more raztopiti, pride do prenasičenosti in izpolnjeni so pogoji za nastanek žolčnih kamnov.

Kolike zaradi žolčnih kamnov so pogoste pri starejših, a tudi pri tistih, ki imajo žolčnik že odstranjen in mislijo, da nimajo več žolčnih kamnov, vendar to ne drži. Pavel Skok poudarja, da se namreč pogosto pojavijo kamni tudi v žolčnih izvodilih, saj je sestava žolča, ki ga izdelujejo jetra, ostala enaka.

Temu se lahko kasneje zaradi motenega odtoka žolča pridruži še zlatenica, blato postane svetlo (aholično), urin pa temen – kot »temno pivo«, kot ga opišejo bolniki, in v tem primeru je treba ugotoviti, kje je kamen zagozden.

Odstranitev kamna

Laboratorijski testi pri kolikah ne pomagajo veliko, saj se patološke spremembe pokažejo le v 10–20 %, običajno kot povišani jetrni testi. Za diagnostiko žolčnih kamnov je zato najbolj uspešen ultrazvok trebuha, lahko pa tudi CT ali MR jeter, ki nam pokažejo točno lego žolčnika in kamnov, njihovo število in velikost.

Žolčni kamen (ali kamne) se najlaže odstrani laposkopsko, to je skozi kirurško ustvarjeno odprtino (majhen rez), v katero bo kirurg vstavil instrument z namenom odstranitve kamna. Operativni poseg sicer ni nujen, v mnogih primerih bo zdravnik predpisal spazmolitike, ki bodo sprostili oz. zmanjšali pritiske. Do odstranitve zapore (kamna) v žolčniku, ki povzroča zamašitev odtoka, mora priti v 24–48 urah zaradi možnosti zapletov, kot je npr. predrtje žolčnika.

V primeru, da kamen zamaši žolčevod, je potrebna vsaj vstavitev opornice v žolčevod. Opornica je drobna cevka, ki se jo vstavi mimo kamna v žolčevodu ter s tem omogoči iztok žolča. Obenem se zmanjša možnost, da se bo v žolčnih vodih razvilo vnetje, holangitis.

Drugi vzroki

Bolečina pod rebrnim lokom lahko nastane tudi kot stranski učinek povečanih jeter zaradi srčnega popuščanja, ki pripelje do zastoja krvi v jetrih. Razširijo se jetrne vene in razširi se kapsula, ki jetra obdaja, vendar sta v tem primeru vzrok pa tudi narava teh bolečin čisto drugačna, bolečina pa je topa.

Kolike lahko pomenijo tudi ileus – zaporo črevesja zaradi tumorja ali zaradi kamna, ki se je izločil iz žolčnega voda in je bil tako velik, da je zamašil en del prebavne cevi. Peristaltični valovi v tem primeru naletijo na oviro, pojavijo se bolečine, sledijo slikovne preiskave za lociranje in določitev vzroka zapore. To klinično sliko imenujemo Bouveretov sindrom.

Ledvične kolike

Ledvična kolika nastane zaradi ledvičnih kamnov. Ko tak kamen pade v sečevod, ga draži in v sečevodu sproža krče mišic, ki so del sečevoda. Do ledvične kolike lahko pride tako na levi kot na desni strani. Pri ledvični koliki je bolečina po navadi v ledvenem predelu, to je zadaj na hrbtu, približno na polovici hrbta in nekaj centimetrov bolj levo ali desno od hrbtenice.

Deset od deset

Pacienti z ledvično koliko bolečino opisujejo kot najhujšo vrsto bolečine, saj jo opredelijo kar z najvišjo številko na lestvici od 1 do 10. Takrat namreč potuje kamen vzdolž sečevoda, ta pa poskuša z ritmičnimi valovi mišičnine kamen potisniti v sečni mehur oz. ga izločiti. Zaradi hormonskih in presnovnih sprememb se kolike lahko pojavijo tudi pri nosečnicah, zlasti po porodu.

Bolnice z ledvičnimi kamni, ki so že rodile, pogosto opisujejo, da je ledvična kolika še hujša bolečina kot porodna. Značilno za ledvične kolike je tudi, da so bolniki zelo težko pri miru. Pogosto vidimo na urgenci bolnike s koliko, ki nervozno postopajo naokoli v upanju, da bodo s hojo ali s kakšnim posebnim položajem telesa ublažili hudo bolečino, kar pa običajno ne deluje. Ob ledvični koliki lahko pride tudi do slabosti in siljenja na bruhanje, pojavi se lahko povišana telesna temperatura.

Zdravljenje ledvične kolike

Osnovno zdravljenje ledvične kolike je protibolečinsko, ki ga običajno uvedejo na urgenci. Uporabljajo se tudi določena zdravila, ki olajšajo prehod kamna skozi sečevod, ki so sicer večinoma namenjena za zdravljenje povečane prostate. Kadar kamen povzroči zaporo urina in urin ne more dobro odtekati iz ledvic v mehur, je treba to zaporo sprostiti, saj drugače pride do odpovedovanja prizadete ledvice, pogosto pa nastane tudi vnetje ledvice.

Andrej Škoberne pojasnjuje, da to naredijo z vstavitvijo posebne cevke med ledvico in mehurjem ali pa gre cevka iz ledvice skozi kožo ven iz telesa. Ob tovrstnih ukrepih se večina manjših kamnov samodejno izloči iz telesa in ni potreben kakšen kirurški poseg. Mnogo srednje velikih kamnov je mogoče zdrobiti s posebnim ultrazvočnim valovanjem, pri večjih kamnih pa so potrebni kirurški posegi v splošni anesteziji.

Preventiva

Ledvičnim kolikam se izognemo predvsem tako, da se izognemo nastajanju ledvičnih kamnov. Andrej Škoberne glede življenjskega sloga svetuje bolnikom z ledvičnimi kamni dovolj velik vnos tekočin (približno dva do tri litre dnevno), normalen vnos kalcija s prehrano in ne prevelik vnos soli in beljakovin (proteinov).

ABC

A Kolike so bolečina, ki je ne pričakujemo in je ne moremo napovedati.

B Kolike dojenčka izzvenijo do petega meseca starosti.

C Pri določanju vzrokov kolik se najbolje obnesejo ultrazvok, računalniška tomografija in magnetna resonanca.