Vas peče zgaga? Ali pa vas muči refluks? Vse več ljudi pestijo želodčne težave, ki so pogosto tudi znak izgorelosti ali prekomerne izpostavljenosti stresu, saj se nezdrav življenjski slog hitro odrazi na naši prebavi. Želodčna kislina je pogosto povzročitelj želodčnih težav v primeru nepravilnega delovanja bodisi mišice zapiralke ali poškodb sluznice. Nemalo težav povzroča tudi prekomerno ali nezadostno izločanje želodčne kisline. Kakšna je vloga želodčne kisline in katera bolezenska stanja so posledica nepravilnosti, povezanih z njo – vse informacije najdete v spodnjem prispevku.

Človeški želodec je po pH-vrednosti zelo kisel – 1,5–2 pH, h kislosti želodca pa v veliki meri pripomore želodčna kislina (kemijsko klorovodikova kislina). Slednja je sestavni del želodčnega soka, ki ga želodec izloča, poleg nje pa se v njem nahajajo še zaščitna sluz in encimi, potrebni za prebavo. Vsak dan želodec proizvede od enega do tri litre želodčnega soka, katerega naloga je razgradnja hranil, pa tudi uničenje mikrobov, ki se v njih nahajajo. Želodčna kislina uničuje škodljive mikroorganizme v hrani (te v kislem želodčnem okolju ne morejo preživeti), denaturira beljakovine in aktivira delovanje prebavnih encimov.

Ker bi lahko agresivna kislina sluznico poškodovala, le to pred poškodbami ščiti plast želodčne sluznice. Ta tako želodec brani pred nezaželenim učinkovanjem želodčne kisline, ki bi lahko na steni želodca povzročila razjede ali postala povod za hujša obolenja. Bistveno ohranjanje ravnovesja med izločeno zaščitno sluzjo in želodčno kislino je zato ključnega pomena za delovanja želodca. Nepravilnosti v izločanju želodčne kisline se lahko odražajo s številnimi neprijetnimi težavami in boleznimi. Občutimo jih kot bolečine v zgornjem delu trebuha oz. za prsnico, spahovanje, zgaga, napenjanje, slabost itd.

Kajenje, zloraba alkohola, kava, začinjena hrana in stres

Ravnovesje lahko porušijo tako zunanji kot notranji dejavniki. Med notranje štejemo zmanjšano odpornost sluznice, oteženo praznjenje želodca in kislino, ki v želodec vdre iz dvanajstnika. Pri zunanjih dejavnikih, ki lahko porušijo ravnovesje v želodcu, pa prevladuje nezdrav življenjski slog (stres, čezmerno uživanje alkohola in kave, kajenje, nepravilna prehrana), prav tako so težave povezane tudi s posameznimi zdravili.

»Povečanje izločanja želodčne kisline se lahko pojavi zaradi številnih vzrokov, kot so zloraba alkohola, kajenje, uživanje začinjene hrane in stres. Tudi nekatera zdravila, npr. nesteroidna protivnetna zdravila, lahko povzročijo povečano izločanje kisline. Vse to lahko povzroči tudi gastritis, razjede ali refluksno bolezen,« pojasnjuje Sebastian Stefanović, dr. med., specialist gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Bled.

Simptomi povečanih vrednosti in zmanjšanih vrednosti želodčne kisline se med seboj ne razlikujejo kaj dosti. Nizka raven želodčne kisline v želodcu oz. hipoklorohidrija otežuje razgradnjo hranil na manjše molekule in ne nudi zadostne zaščite našemu organizmu pred mikroorganizmi v hrani.

Čezmerno izločanje želodčne kisline občutimo kot slabost, napenjanje, tudi kot suh dražeč kašelj in t. i. »pekočo zgago«, med manj značilne znake pa uvrščamo še hripavost, vnetje grla in razjede zobne sklenine. Simptomi se lahko pojavijo že nekaj minut po obroku. Čezmerno izločanje želodčne kisline je sicer precej pogosto obolenje današnjega časa, saj se z njim srečuje ena tretjina prebivalcev zahodnega sveta.

Kdaj v primeru želodčnih težav obiskati zdravnika?

Kot omenjeno, se lahko porušeno ravnovesje med želodčno sluznico in kislino v želodcu kaže v številnih bolezenskih stanjih. Ta niso nujno omejena le na želodec, temveč se lahko pojavijo tudi na dvanajsterniku in požiralniku. Najpogostejše so prebavne težave (dispepsije), vnetje želodčne sluznice (gastritis), gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), lahko pa pride tudi do razjede želodca ali dvanajstnika.

V posameznih primerih so prebavne težave le posledica zaužite hrane in izzvenijo same od sebe, spet v drugih primerih je treba poiskati zdravniško pomoč, saj se lahko bolezenska stanja ob neprimernem zdravljenju poslabšajo. Če tako simptomi tudi po tednu dni ne izzvenijo ali pa se zgolj še poslabšajo (bruhanje krvi, črno blato itd.), nujno poiščite zdravniško pomoč. Prav tako to storite, če se pojavijo bolečine pri požiranju ali pa vas še naprej tare suh dražeč kašelj, ki zlepa ne izzveni.

V primeru povišane količine želodčne kisline se zdravniki odločijo za zdravljenje, s pomočjo katerega želijo količino kisline zmanjšati, obenem pa okrepiti zaščitno prevleko sluzi. Med najpogostejšimi zdravili, s katerimi zdravimo čezmerne vrednosti kisline v želodcu, so antacidi, ki nevtralizirajo njeno delovanje in zaščitijo sluznico. Povečini nevtralizirajo le odvečno kislino in ohranijo primeren pH za delovanje prebavnih encimov, številni pa so na voljo v lekarni brez recepta.

Vas peče zgaga?

Med najpogostejšimi težavami, povezanimi z želodčno kislino, je t. i. zgaga, ki je simptom bolezni s strokovnim izrazom gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Ta je posledica vdora želodčne kisline v požiralnik in posledičnega draženja sluznice. »GERB je pogosta bolezen, ki vpliva na milijone ljudi po vsem svetu. Do tega pride zaradi nepravilnega zapiranja spodnje požiralnikove zapiralke, ki ločuje požiralnik od želodca. To povzroča, da kislina iz želodca teče nazaj v požiralnik,« pojasni sogovornik z Diagnostičnega centra Bled. V nadaljevanju navede nekaj simptomov, po katerih jo lahko prepoznamo: zgaga, nekardiogena bolečina v prsnem košu, občutek vračanja hrane v usta, suh kašelj, težave pri požiranju in slab ustni zadah.

Pojav zgage lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, torej z vzdrževanjem normalne telesne teže, opustitvijo kajenja in manjši izpostavljenosti stresu. K pojavu zgage lahko pripomore tudi počitek po jedi. Ja, prav ste slišali! Če boste takoj po jedi še nekaj ur ostali v pokončnem položaju, boste na ta način zmanjšali pritisk v trebuhu, ki lahko vodi v neprijetno zgago. Prav tako si razrahljate pas in ne nosite pretesnih oblačil. K pojavu zgage lahko pripomorejo tudi posamezna živila, ki sproščajo zapiralko – citrusi, paradižnik, čokolada, česen, čebula, ocvrta hrana, kava, meta, alkohol itd.

Na kakšen način lahko poskrbimo za zdravje želodca?

»Za zdravje želodca lahko poskrbimo na več načinov. Z uživanjem uravnotežene prehrane z dovolj vlakninami in z vzdrževanjem primerne hidracije ter izogibanjem prevelikim količinam alkohola in kofeina. Prav tako se velja izogibati hranilom, ki povzročijo oz. poslabšajo simptome GERB-a (npr. zelo začinjena hrana). Na želodec blagodejno vpliva tudi uživanje več manjših obrokov dnevno, priporočam pa tudi, da hrane ne uživate vsaj dve uri pred spanjem.

Tako za zdravje želodca kot tudi splošno zdravje velja prenehati s kajenjem in omejiti uživanje alkoholnih pijač. Prav tako k zdravju pripomore redna telesna dejavnost, ki pomaga pri simptomih GERB-a ter na splošno pomaga pri prebavi, in pa zadostna mera spanja, ki zmanjšuje tveganje za želodčne težave,« svetuje dr. Stefanović.

Želodec vam bo hvaležen, če se bosta na vašem jedilniku čim manjkrat znašli mastna in ocvrta hrana, prav tako mu ne denejo dobro gazirane pijače in čezmerno pitje kave. Za zdravje želodca se odsvetuje poležavanje po obrokih, prav tako mu do dobro delo, če boste spali z dvignjenim vzglavjem. Več želodčnih težav imajo tudi bolniki s preveliko telesno težo. Če pogosto sedite, pazite na vzravnano držo, saj boste s tem olajšali praznjenje želodca. Poskusite obvladati stres, ki je pogost dejavnik pri želodčnih težavah, in ne dvigujte težkih bremen.

»Povečanje izločanja želodčne kisline se lahko pojavi zaradi številnih vzrokov, kot so zloraba alkohola, kajenje, uživanje začinjene hrane in stres. Tudi nekatera zdravila, npr. nesteroidna protivnetna zdravila, lahko povzročijo povečano izločanje kisline.«

ABC

A Želodec vsak dan proizvede od enega do tri litre želodčnega soka.

B GERB je pogosta bolezen, saj vpliva na milijone ljudi po vsem svetu.

C Na zdravje želodca vpliva tudi zadostna mera spanja.