Večina staršev se je kdaj pa kdaj zagotovo že soočila s težkim dihanjem svojega otroka. Morda poznate občutek, ko spremljaš pospešeno, glasno dihanje, pa ne veš, kako bi ukrepal. Kdaj moramo biti pozorni in otroka odpeljati k zdravniku? Kdaj zadostuje počitek? Kako se pravilno odzvati? Na kaj vse moramo biti pozorni, smo povprašali Danijelo Lapanja Kastelic, dr. med., spec. šolske medicine.

Avtorica: Katja Štucin

Zanimivo je, ko pozimi, denimo, obiščeš vrtec, takoj opaziš, da mnogim otrokom teče iz nosa. Sicer ni videti, da bi jih težili še kakšni drugi simptomi. Včasih pa otroke pestijo tudi težave z dihali. V primeru katerih bolezni se to zgodi?

Najpogosteje so to virusne okužbe z nahodom, kašljem, povišano telesno temperaturo, včasih tudi izcedkom iz oči. Kašelj je v bistvu obrambni refleks, s pomočjo katerega se odstranjujejo produkti vnetja, in zato ga ni treba vedno zdraviti. Če pa je otrok prizadet – če se mu temperatura nenadno poviša z mrzlico, če težko diha, če postane apatičen in ne pije dovolj, gre lahko za bakterijsko okužbo in takrat je potreben obisk zdravnika.

Dražeči kašelj in tudi izkašljevanje pogosto olajšajo vlažne inhalacije. Jih priporočate? Kako jih izvajamo?

Inhalacije res lahko olajšajo kašelj. Otrok vdihuje soparo nad posodo s toplo vodo, pri tem pazimo, da ne pride do opeklin z vročo tekočino. Starši naj dajejo inhalacije le s fiziološko raztopino, ne pa z zelišči ali eteričnimi olji, saj ti lahko dodatno dražijo. Lahko pa si pomagamo tudi z vročo vodo v kopalnici. Še posebej pri majhnem otroku je ta možnost najbolj preprosta. V kopalnici odpremo pipe z vročo vodo, da se zapari, in se z otrokom v takšnem prostoru igramo, lahko povemo pravljico, skratka se nekaj časa zadržimo v prostoru.

Kot mama sem tudi sama že ponoči klicala na urgenco, ker je moj sin z močno povišano temperaturo hitro in glasno dihal. Takrat me je zdravnik pomiril in mi zaupal, na kaj moramo biti v takšnih situacijah pozorni. Lahko še enkrat več izpostavite, na kaj točno?

Pozorni moramo biti na znake oteženega dihanja – to je pospešeno dihanje, ugrezanje medrebrnih prostorov, dihanje s trebuhom, ugrezanje jamice pod vratom (juguluma) in slišno hropenje ali piskanje. V naštetih primerih otrok potrebuje pregled pri zdravniku, tudi ponoči v dežurni ambulanti. Pospešeno dihanje pa je normalno prisotno ob povišani temperaturi ali naporu.

Kako opazovati zelo majhnega otroka, ki še ni sposoben povedati, kaj ga tišči?

Pri majhnem otroku moramo biti pozorni na pretirano zaspanost, adinamičnost, bledico, zavračanje hranjenja in zmanjšano količino urina (suhe plenice). Če povišana temperatura traja dlje kot pet dni, je prav tako potreben ogled pri zdravniku.

Katere parametre lahko starši merimo?

Starši lahko štejejo frekvenco dihanja, opazujejo barvo kože (bleda, modrikasta), morebitni izpuščaj, nenadno bruhanje, smrdeč urin ali suhe plenice.

Kako merimo frekvenco dihanja in kdaj vemo, da ni normalna?

S starostjo otroka se hitrost dihanja niža. Veča oziroma pospeši pa se ob telesni dejavnosti in povišani telesni temperaturi. Zato je zelo pomembno, da hitrost dihanja štejemo, potem ko smo otroku že znižali telesno temperaturo in ko mirno spi. Ko govorimo o normalni hitrosti dihanja pri različnih starostih otroka, mislimo na število vdihov na minuto. Merimo najlažje tako, da otroku položimo roko na prsni koš ali trebuh in preštejemo število vdihov v minuti. Pomembnejše je, da prepoznate, da otrok diha relativno hitreje, kot pa da poznate določeno vrednost.

Normalna frekvenca dihanja je sicer za dojenčka nekje od 30 do 40, pri otroku do 12 mesecev 20 do 30, pri otrocih do 6 let od 20 do 24 in starejših otrocih od 16 do 18. Frekvenco dihanja vedno ocenjujemo v povezavi z opazovanjem napora pri dihanju. Znaki dihalnega napora so povečana hitrost dihanja, uporaba pomožnih dihalnih mišic – dvigovanje ramen pri dihanju, izrazito dihanje s trebuhom, ugrezanje juguluma in ugrezanje medrebrnih prostorov.

Kako ukrepamo, če temperatura ni tako zelo visoka in kako pri močno povišani temperaturi?

Temperaturo znižujemo, če je ta povišana nad 38,5 °C – merjena pod pazduho. Znižujemo jo z antipiretiki, ki se dobijo tudi v prosti prodaji, v primerni dozi glede na težo otroka in v premiernih presledkih. Predvsem mu ponujamo dovolj tekočine in vlažimo prostor. Pri tem je pomembno, da temperaturo merimo v mirovanju. Dojenčku jo lahko merimo tudi v ritki, kjer pa je vsaj pol stopinje višja. O vročini govorimo, če je ta pod pazduho višja od 37,2 °C, v ušesu višja od 37,5 °C.

Vročina je obrambni mehanizem telesa, zato je ni treba takoj zniževati. Neugodje ob vročini se pojavi, ko ta preseže 39 °C. Nevarna je otrokom, ki so podvrženi vročinskim krčem od šestega meseca do šest let. Običajno vročina po antipiretiku pade po 30 do 60 minutah, v štirih do šestih urah pa lahko ponovno naraste.

Omenili ste vročinske krče, kako se sploh kažejo?

V primeru preprostega vročinskega krča so prisotni trzljaji v vseh okončinah. Otrok ob napadu zavije z očmi, lahko je moder v obraz, izgubi zavest in navidezno preneha dihati. Krči trajajo nekaj sekund do 15 minut in večinoma niso nevarni, če trajajo manj kot dve minuti, zajamejo celo telo in se ne ponovijo v naslednjih 24 urah. Zelo redko, pri enem ali dveh odstotkih, se pojavi dolgotrajni, več kot tridesetminutni vročinski krč. Ta pa lahko povzroči trajne možganske poškodbe zaradi pomanjkanja kisika (hipoksije) ali delne onesposobitve dihal.

Morda je smotrno, da tudi na tem mestu poudariva, kako preprečimo nastanek tovrstnih težav.

Otroka v primeru obolenja s povišano telesno temperaturo, ko je telesna temperatura nad 38,5 °C, začnemo ohlajati. Dajemo mu hladne napitke. Čim manj naj bo oblečen in pokrit. Okopamo ga v mlačni vodi ali ga ovijemo v vlažno brisačo. Kot rečeno, otroku v takšnem primeru damo sredstva za znižanje telesne temperature v predpisani dozi in predpisanih časovnih intervalih. V primeru vročinskega krča je poleg ohlajanja pomembno, da otroka namestimo v bočni položaj. Po prvem napadu je nujen sprejem v bolnico.

Znak katere bolezni je lajajoči kašelj, ki se ne umiri na mrazu in ob sopari?

To je laringitis, akutna okužba dihal, pri kateri se pojavi najbolj značilen lajajoči kašelj, inspiratorni stridor oziroma glasen vdih ter hripavost. Težave so posledica vnetja grla in struktur pod glasilkami. Zaradi oblikovanosti grla pri otrocih, ki imajo normalno najožji del dihalne poti tik pod glasilkami, se pri vnetju sluznice tega dela dihalna pot zoži. Dodatno zoženje povzročijo tudi jok, dihalni napor ter otrokova prestrašenost in vznemirjenost. Laringitis je sicer največkrat blaga in samoomejena bolezen, redkeje poteka v težji obliki. Pri klasični različici se kašelj značilno umiri v treh dneh, ostale težave enem tednu. Spazmodični ali ponavljajoč se laringitis pa značilno poteka brez vročine, lahko so prisotni blagi prehladni znaki, glavna značilnost pa so epizode lajajočega kašlja, ki se lahko ponovijo v isti noči, dve do štiri noči zapored. Začne in konča se nepričakovano, traja kratek čas, pogosto simptomi izzvenijo, ko otrok pride do zdravnika.

Oteženo dihanje je tudi eden od simptomov pljučnice. Kako jo prepoznamo?

Pljučnica je okužba pljuč, ki povzroča kašelj, povišano telesno temperaturo in težave z dihanjem. To je resna bolezen, zlasti pri otrocih. Pljučnico lahko povzročijo bakterije ali virusi. Najverjetnejši vzrok za pljučnico je odvisen od otrokove starosti. Pogosti simptomi so slabo počutje in utrujenost, kašelj, povišana telesna temperatura nad 38 °C, pospešeno dihanje, težko dihanje ali bolečine pri dihanju, nemir ali težave s hranjenjem predvsem pri manjših otrocih.

Težave z dihali so seveda lahko različno hude, od prehlada do pljučnice in še marsikaj vmes. Kdaj pa moramo otroka peljati na pregled k zdravniku?

K zdravniku je nujno treba peljati dojenčka v starosti manj kot tri mesece s povišano temperaturo. Če je temperatura povišana nad 40 °C, če je otrok zmeden, se ne odziva ali ima morebiti krče. Prav tako je nujen pregled, če lajajoče kašlja in se ta kašelj ne umiri na mrazu ali ob sopari, če pogosto bruha, prav tako pa ob neutešljivem joku, ko ga ne moremo umiriti. Tudi stalen in napredujoč kašelj, nočno potenje, izguba teže, kašelj ob hranjenju in zaletavanju so opozorilni zanki za obisk pri zdravniku.

Za konec morda samo strneva, kdaj nam otrokova dihala povedo, da otrok ni zdrav in bo potreben vsaj počitek, če že ne resnejša obravnava pri zdravniku.

Vsak odklon od normalnega pomeni, da je nekaj drugače. Starši najbolje poznajo svoje otroke, tako da kaj hitro ugotovijo morebitne spremembe. Najti moramo še vzroke, jih povezati in hitro nam je lahko jasno, kje je težava. Včasih jo, kot ste dejali, lahko rešimo že s počitkom, včasih pa je potrebna pomoč strokovnjaka.

ABC

A Kašelj je obrambni refleks, s pomočjo katerega se odstranjujejo produkti vnetja.

B Če otrok pospešeno diha, se mu ugrezajo medrebrni prostori in juguluma, diha s trebuhom in je slišno hropenje ali piskanje, ga je treba peljati k zdravniku.

C Lajajoči kašelj, ki se ne umiri na mrazu ali ob sopari, je znak za obisk zdravnika.