Avtorica: Nika Arsovski
Pogosto se po zaužitju velikih količin hrane le s težavo premikamo. Vse nas boli in zato izkoristimo prvo priliko, da se zleknemo na bližnji kavč. Želodec nas tišči, zbada nas občutek krivde. Prenajedanje namreč ni povezano le s posledicami, ki se odražajo na telesu, temveč tudi na duševnosti. S prenajedanjem močno obremenimo prebavni sistem, posledice pa se kažejo v obliki bolečin v želodcu, napihnjenosti, zaprtja, zgage itd., najpogosteje pa nezdravo ter čezmerno prehranjevanje vodi v prekomerno težo.
Ob polni mizi planemo na dišeče jedi ter se kot ‘lačen volk’ lotimo požiranja hrane, ne da bi jo pred tem primerno prežvečili. Med prazniki običajno pojemo več hrane kot običajno, uživamo več alkoholnih oz. sladkih pijač in se praviloma manj gibljemo. Vsi našteti dejavniki pa vplivajo tudi na našo želodčno sluznico. Ta je odgovorna za izločanje želodčne kisline, ki lahko draži našo sluznico, zlasti ob pomanjkanju primernih zaščitnih faktorjev, ki sluznico zaščitijo.
Če v našem želodcu vlada ravnovesje, ni težav. A s prenajedanjem, hitrim požiranjem hrane in nerednimi obroki lahko hitro naredimo konec ravnovesju, kar privede do vnetja zgornjih prebavil. Pride do prekomernega izločanja želodčne kisline, ki draži našo želodčno sluznico. Posledice občutimo kot krče v trebuhu, zgago … Vnetje želodčne sluznice lahko privede tudi do resnejših zdravstvenih težav.
Zgago občutimo kot vračanje vsebine želodca in dvanajstnika v požiralnik. S tem se vzdraži sluznica požiralnika, ki nima zaščitnih mehanizmov pred agresivno želodčno kislino. Zgaga se lahko pojavi po obilnem obroku, prepoznamo pa jo kot pekoč občutek za prsnico, ki ga spremljata napihnjenost in napetost v želodcu. Želodec je zakrčen, vzdražen, njegovo praznjenje oteženo. Hrana tako obleži v njem, kisla vsebina, ki se nahaja v zgornjem delu želodca, pa začne zatekati nazaj v požiralnik. Lahko nastane kot posledica gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) ali funkcionalnih težav.
Pogost sprožilec za pojav zgage je prehrana, predvsem mastna in močno začinjena. Tudi kisla. »Za preprečevanje simptomov refluksa je priporočljivo izogibanje določenim sprožilcem, kot so čokolada, kava, meta, mastna ali začinjena hrana, paradižnikovi izdelki in alkoholne pijače. Te hrane in pijače lahko spodbudijo izločanje želodčne kisline, kar lahko povzroči simptome refluksne bolezni,« pojasnjuje Sebastian Stefanović, dr. med., spec. gastroenterologije, z Diagnostičnega centra Bled in navede nekaj zaščitnih ukrepov, s katerimi se lahko izognemo razvoju GERB: »Gastroezofagealni refluks je posledica nenormalnega refluksa želodčne vsebine v požiralnik.
Da bi preprečili nastanek refluksa, je predvsem pomemben zdrav življenjski slog. Vzdrževanje redne telesne kondicije, izogibanje uživanju hrane najmanj dve uri pred spanjem, izguba telesne teže v primeru čezmerne telesne teže, izogibanje kajenju.« Kot omenjeno, se težavam lahko izognemo z zdravimi prehranjevalnimi navadami – z uživanjem več manjših obrokov, razporejenih čez dan, ter s temeljitim žvečenjem hrane.
Tudi zaprtje je ena izmed posledic nezdravega prehranjevanja, predvsem uživanja hrane s premajhno vsebnostjo vlaknin. »Zaprtje pogosto razumemo kot zmanjšanje števila odvajanj blata. Mnogi menijo, da je blato treba odvajati vsak dan, vendar to ni nujno. Zaprtje lahko pomeni tudi prekomerno napenjanje med odvajanjem blata, izločanje trdega blata ali občutek nepopolnega praznjenja črevesja,« pojasni specialist gastroenterologije.
Zaprtje je najpogosteje posledica počasnega potovanja blata (odpad, ki nastane po prehranjevanju in prebavi) skozi prebavni trakt. Vzrok za to so različni dejavniki, od manjšega vnosa vode, sprememb v prehrani, zmanjšane telesne dejavnosti, zaprtje pa je lahko tudi stranski učinek uživanja nekaterih zdravil. Ko blato potuje počasi, se iz njega absorbira preveč vode, zaradi česar postane trdo in suho. Kot drugi, redkejši razlog za pojav zaprtja pa sogovornik Diagnostičnega centra Bled navede črevesje: »Drugi, resnejši, vendar redki vzrok je lahko črevesna obstrukcija.
Ob novonastalih spremembah pri odvajanju blata je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.« S prenajedanjem in uživanjem predelane hrane (rafinirani sladkorji …) pa težave le še poglobimo. Težave z zaprtjem so zelo pogoste, najpogosteje jih lahko preprečimo oz. rešimo že s spremembo prehranjevanja in življenjskega sloga. Z rednim telesnim gibanjem bomo aktivirali delovanje našega črevesja. Več manjših obrokov na dan ne bo pretirano obremenilo našega prebavnega sistema ter bo zagotovilo primeren vnos hranil skozi ves dan. Na jedilnik uvrstimo veliko zelenjave in sadja z visoko vsebnostjo vlaknin, prav tako tudi polnozrnata živila in stročnice.
Napenjanje je posledica zbiranja vetrov v prebavnem traktu. Pogosto se zgodi, da nas napenjajo jedi, po katerih se nam tudi spahuje. Napenjanje pa ni le neprijetno, temveč lahko tudi boleče. Med spojinami, ki najbolj napenjajo, so oligosladkorji, predvsem rafinoza. Človeški gastrointestinalni trakt nima pomembnega encima, ki je potreben za razgradnjo in prebavo te, kar vodi v nastanek plinov med metaboličnim procesom. Ob pomanjkanju laktaze, ki je značilno za ljudi z laktozno intoleranco, se laktoza ne razgradi, kot bi se morala, kar prav tako vodi v napenjanje.
Kot opozarja prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., s Fakultete za farmacijo, ima praznično prenajedanje več škodljivih posledic, prebavne težave pa so le najhitrejši in najopaznejši odziv našega organizma na čezmerno hranjenje. Nikar pa ne smemo pozabiti na dolgoročnejše posledice neprimernega prehranjevanja. »V telo vnesena hrana, ki je ne porabimo za sprotne potrebe po energiji, se skladišči v našem telesu.
To vodi v prekomerno telesno težo, pa tudi povečano tveganje za srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen itd., še posebno če gre za prekomeren vnos živil živalskega izvora. Te namreč vsebujejo veliko škodljivih nasičenih maščob,« pojasnjuje sogovornik in ob tem opozori na še bolj dolgoročne posledice človeške požrtnosti na okolje, izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanje voda, izsekavanje gozdov ter posledične podnebne spremembe: »Vsaka pridelava hrane predstavlja določeno breme za okolje, še posebno veliko breme je pridelava mesa, predvsem govedine. In če te hrane ne uživamo racionalno, skromno in spoštljivo, s tem povzročamo nepotrebno in prekomerno škodo v okolju.«
Z razumnim vnosom hrane tako nismo spoštljivi le do svojega telesa, temveč tudi do našega planeta. Seveda pa ni nič narobe, če se pregrešimo le občasno, recimo za praznike. Po besedah dr. Krefta obstaja nekaj naravnih rešitev za lajšanje kratkoročnih posledic – prebavnih težav. Tiščanje in napenjanje v trebuhu lahko lajšamo z nekaterimi zdravilnimi rastlinami, ki vsebujejo eterično olje, npr. kumino, komarčkom, rožmarinom in meto. »Prebavo lahko uredimo tudi tako, da spodbudimo delovanje prebavnih sokov z zaužitjem grenkih rastlin, kot so rman, tavžentroža in encijan. S svojim protivnetnim učinkom nam bo koristila tudi kamilica. Iz naštetih rastlin si lahko pripravimo čaj (npr. rožmarin + rman + kamilica) ali pa grenčico kot alkoholni izvleček. Če imamo težave z zaprtjem, nam bo najbolj pomagala kakšna rastlina s sluzmi, npr. laneno seme. Iz tega ne pripravljamo čaja ali tinkture, ampak ga kar zaužijemo, celo ali zmleto,« svetuje sogovornik, ki na Fakulteti za farmacijo raziskuje zdravilne rastline in druga zdravila naravnega izvora.
Zaprtje je najpogosteje posledica počasnega potovanja blata (odpad, ki nastane po prehranjevanju in prebavi) skozi prebavni trakt. Vzrok za to so različni dejavniki, od manjšega vnosa vode, sprememb v prehrani, zmanjšane telesne dejavnosti, zaprtje pa je lahko tudi stranski učinek uživanja nekaterih zdravil.
A S prenajedanjem močno obremenimo naš prebavni sistem.
B Za preprečevanje simptomov refluksa se izognite čokoladi, kavi, mastni ali začinjeni hrani itd.
C Z razumnim vnosom hrane nismo spoštljivi le do svojega telesa, temveč tudi do planeta.