Težave v grlu so dokaj pogoste, nekatere so samo neprijetne, druge dolgotrajnejše in tudi nevarnejše. Vzroki zanje so zelo različni in o tem ter tudi o zdravljenju smo se pogovarjali z asist. dr. Tanjo Soklič Košak, dr. med., specialistko otorinolaringologije.

Avtorica: Maja Korošak

Bolečina v grlu, pekoč občutek, občutek sluzi, potreba po odhrkavanju in hripavost so najpogostejši simptomi vnetja grla (laringitisa) ali podobnih težav z grlom. Katere so možne težave? »Najpogostejše je virusno ali bakterijsko vnetje grla, na drugem mestu je funkcionalna disfonija (funkcionalna motnja) grla. Pri tem gre za napačen mišično-živčni vzorec pri tvorbi glasu, ki vodi v preveliko napetost mišic, tako notranjih mišic grla kot tudi zunanjih, podpornih mišic grla. Kot posledica preobremenitve grla ali napačne tvorbe glasu se pojavijo sluznične spremembe na glasilkah. Pogosta sta tudi kronični laringitis zaradi kajenja in kronično vnetje zadnjega dela grla zaradi refluksa,« razlaga dr. Soklič Košak ter nadaljuje z naštevanjem manj pogostih vzrokov sprememb v grlu.

»To so starostne spremembe grla – starostnik ima mišice oslabele po vsem telesu, tako tudi v grlu, zato je glas šibek in hitro postane hripav. Duševni dejavniki, kot sta stres in čustvena nestabilnost, prav tako lahko vplivajo na težave v grlu, to je preveliko ali neusklajeno napetost mišic grla, mehansko draženje grla in iritativni laringitis zaradi potrebe po stalnem odhrkavanju. Papilomatoza grla so benigne vzbrsti na glasilkah, povezane z okužbo  z virusi HPV, najpogosteje s podtipoma 6 ali 11; novorojenček se okuži lahko v porodnem kanalu, papilomatoza grla pa se pojavi šele čez mnogo let, celo do 20 let kasneje. Manj pogoste so okvare živcev za grlo po kapi, po operaciji ščitnice, zaradi bolezenskih sprememb v prsnem košu ali iz neznanih vzrokov. Akutni laringitis običajno traja sedem dni do največ dva tedna, kronični laringitis pa se razvija postopno zaradi dejavnikov draženja, ki vplivajo na grlo dalj časa,« še dodaja naša sogovornica.

Virusno ali bakterijsko?

Kakšna je razlika med virusno in bakterijsko okužbo grla? »Pri virusnih in bakterijskih laringitisih so simptomi zelo podobni: hripavost, potreba po odhrkavanju, veliko sluzi, bolečina pri govoru ali kašljanju. Stridor je zvok, ki se pri zmerni stopnji laringitisa sliši kot tišji ali glasnejši pisk pri vdihu, pri hujši obliki laringitisa pa tudi pri izdihu. Pri zmernem do hudem laringitisu se poveča dihalni mišični napor, zato je vidno ugrezanje medrebrnih prostorov in predelov nad ključnicama.

Pri bakterijskem laringotraheitisu je količina goste sluzi oziroma gnoja povečana, simptomi so izrazitejši, rdečina in oteklina grla sta bolj poudarjeni, nastopi vročina, počutje je slabše. V krvi so zvišani vnetni parametri, CRP, število levkocitov in sedimentacija. V diferencialni krvni sliki vidimo porast segmentiranih nevtrofilcev. Takrat vemo, da gre za bakterijsko okužbo. Po navadi je bakterijsko vnetje grla povezano z bakterijskim vnetjem sapnika.«

Zdravljenje laringitisa

Kot pove dr. Soklič Košakova, se lažje oblike laringitisa zdravijo z mlačnimi vlažnimi inhalacijami fiziološke raztopine. »V inhalacijo ne dodajamo eteričnih olj, saj so dražeča za sluznico. Najboljši je inhalator, ki proizvaja meglico. Pomembno je, da bolnik popije veliko tekočine in po potrebi vzame analgetik ali antipiretik. Pri zmerni ali težji stopnji laringitisa predpišemo glukokortikoid, lahko v inhalacijah ali pa v obliki inhalacijskih pršil. Pri manjših otrocih in pri težji obliki laringitisa damo glukokortikoide sistemsko v obliki tablet ali injekcije v mišico. Pri težjih oblikah se v inhalacije doda tudi adrenalin, ki povzroči hitro uplahnitev otekline, s tem se olajša dihanje. Pri bakterijskih laringitisih predpišemo še sistemski antibiotik. Redkeje so pri najtežjih oblikah (pri majhnih otrocih) potrebni intubacija in višji odmerki sistemskih glukokortikoidov ter dodatek kisika. To je običajno potrebno takrat, ko je pridruženo vnetje spodnjih dihalnih poti, bronhiolitis,« pojasnjuje dr. Soklič Košakova ter dodaja, da so koristna tudi prehranska dopolnila, ki izboljšujejo imunski sistem v boju proti virusom, dokazano so to cink, vitamina C in D ter ameriški slamnik.

Pogosto se kašljanje, s tem ko virusi že zapustijo telo, ne ustavi. To se imenuje postvirusno vnetje. Zaradi česa pride to tega? »Imunski sistem se lahko preveč aktivira in nadaljuje svoje delo ter vzdržuje vnetje, poleg tega se drobne poškodbe sluznice, ki jih je povzročil virus, še niso zacelile.«

Refluks

Refluks tare približno tretjino ljudi. Kot pove naša sogovornica, so vzroki za refluks številni: lahko gre za povečano tvorbo kisline v želodcu (zaradi stresa, kajenja, slabih prehranskih navad, vnetja želodca zaradi bakterije Helicobacter pylori). Zelo pomemben dejavnik tveganja je debelost, saj prepoln želodec in pritisk okolnih struktur na želodec prav tako vpliva na nastanek refluksa. Vzrok refluksa je tudi slabo tesnjenje mišične zapiralke požiralnika, ko kislina lahko uhaja navzgor po požiralniku do zadnjega dela grla. Lahko se pojavi samo plinski refluks, kjer plini kisline dražijo grlo. Ena od slabih navad, ki spodbuja nastanek refluksa, je tudi ta, da se uležemo s polnim želodcem in s tem spodbujamo zatekanje kisline v grlo.

Vendar pa, kot poudari dr. Soklič Košakova, ni samo kislina tista, ki povzroča vnetje zadnjega dela grla. »To je lahko tudi želodčni encim pepsin, ki prebavlja beljakovine. Refluks vzdraži živčne končiče vagusa v požiralniku, oseba ima zato občutek draženja v grlu, nenehno pokašljuje in si s tem povzroča mehanske poškodbe na glasilkah ter v predelu med glasilkama, kjer poleg tega zastaja gosta sluz. Migetalke sluznice v grlu, poškodovane zaradi kisline, neučinkovito odstranjujejo sluz. Oseba ima občutek kepe v grlu – to je sluz, ki jo mora izkašljati.

Refluks se zdravi, tako dr. Soklič Košakova, predvsem s prehranskimi ukrepi. Kateri so? »Po jedi moramo biti pokonci približno tri ure. Ne smemo se prenajesti, izogibajmo se določeni hrani, ki spodbuja tvorbo kisline, kot so kisla in mastna hrana, kava, močne začimbe, mlečni in fermentirani izdelki, alkohol. Mehurčki v gaziranih pijačah povzročajo spahovanje, z zrakom pa navzgor lahko potuje tudi kislina. Refluks spodbujata tudi kajenje in stres.«

Zdravljenje refluksa je možno tudi z zdravili, ki zavirajo tvorjenje želodčne kisline, to so inhibitorji protonske črpalke. Uporabimo tudi zdravila, ki mehansko preprečujejo refluks (kombinacija alginata in karbonata).

Kronično vnetje grla

Kronični laringitis traja več kot dva do tri mesece. Kaj to je? »Gre za vnetne spremembe v sluznici grla zaradi različnih vzrokov. Omenila sem že refluks, kajenje, pomembni pa so tudi dejavniki iz okolja, kot so denimo smog, kemični dražljivci, dim, alergeni. Prav tako grlo lahko dražijo tudi zdravila za astmo. Simptomi se razvijajo postopno v daljšem obdobju. Bolečina je lahko blaga ali pa je ni, vidna je rdečina, glasilki sta odebeljeni in pordeli, v sluznici se razrašča vezivo. Posebna vrsta vnetja glasilk se pojavi tudi pri ženskah kadilkah, imenuje se Reinkejeva oteklina. Pri njej pride do rahle otekline v prostoru med sluznico in ligamentom v glasilkah, značilen za to je zelo globok glas.«

Kajenje

Na kakšne načine kajenje škoduje grlu? »S številnimi kemičnimi sestavinami, od ogljikovega monoksida, nikotina, formaldehida, acetona, amonijaka, dima – te sprožajo vnetje in dražijo ter vsrkavajo vlago, zaradi česar se sluznica izsuši, poleg tega so nekatere snovi tudi kancerogene. Ko je sluznica na glasilkah manj viskozna in elastična, potrebujemo večji napor pri tvorbi glasu, da tok zraka iz pljuč razmakne glasilki. Bolnik se zato hitreje utrudi pri govorjenju. Kadilci več kašljajo tudi zaradi zastajanja sluzi v spodnjih dihalih, kašelj pa dodatno mehansko poškoduje glasilki. Dokazano se zaradi kajenja v sluznici kopiči več imunskih celic, razrašča se vezivo, kronično vnetje glasilk lahko postopno prehaja v raka,« odgovarja zdravnica.

Funkcionalna hripavost

Kot še pove dr. Soklič Košakova, so vzroki za hripavost tudi v moteni funkciji grla – prenapetosti mišic grla, ki povzroča premočan tlesk glasilk pri tvorbi glasu, sčasoma s tem tudi sluznične spremembe glasilk, kot so polipi, vozliči, ciste. »Omenjene sluznične spremembe namreč motijo stik med glasilkama in glas je zaradi tega izjemno hripav. V začetni fazi je potreben molk oziroma zmanjšanje govornih obremenitev ter sprememba govorne ali pevske tehnike, da jih telo morda samo lahko pozdravi. Če spremembe na glasilkah ostanejo, jih je treba odstraniti z operacijo pod kontrolo mikroskopa.«

Naša sogovornica omeni še poklicno obremenjenost. »Pogosto do hripavosti pride pri govornih profesionalcih, pevcih, igralcih, govorcih, prodajalcih, učiteljih … Pojavijo se lahko mikropoškodbe na glasilkah, spremenjena občutljivost grla, zato prihaja do napačnih vzorcev pri tvorbi glasu. Ženske so zaradi višje osnovne frekvence glasu in s tem več nihajev glasilk na sekundo bolj ogrožene za funkcionalno hripavost. Glasovne napore morajo omejiti mladostniki v času hitre rasti in grla, saj se mišično-živčni vzorci tvorbe glasu tej rasti le počasi prilagajajo.«

Preprečuje in zdravi se predvsem z izboljšanjem govorne tehnike, da je glas ob začetku govora mehkejši in tišji, da se med govorom delajo prekinitve in se sluznica lahko odpočije, potrebna je tudi dobra hidracija, torej pitje tekočin po požirkih in vlaženje zraka v prostoru. Pomagajo pastile za žrelo, ki spodbujajo nastajanje sluzi. Pomembno je sproščanje mišic grla, tako notranjih kot tudi zunanjih, podpornih (vratnih) mišic z masažo, razgibavanji, toplimi oblogami.

Rak grla

Največji dejavnik tveganja za raka grla je kajenje. »Za zdaj še ni dokazov, da bi raka v grlu povzročal tudi refluks. Znaki so podobni pri obeh. Hripavost, ki traja več kot tri tedne, zahteva pregled z endoskopijo grla pri specialistu ORL, saj želimo raka odkriti v zgodnji fazi. Ko je rak večji, lahko ovira dihanje ali požiranje, pri razširjenem raku , ki ohromi eno stran grla, je glas zelo hripav.«

Kako se diagnosticira? »Pri endoskopiji grla lahko posumimo na raka grla, če je ena od glasilk videti zadebeljena, lahko so prisotne bele poroženele obloge ali spremenjeno valovanje sluznice na glasilki, pri razširjenem raku grla pa ovirana gibljivost glasilke. Potreben je odvzem vzorca spremenjene sluznice pod kontrolo mikroskopa v splošni anesteziji za histopatološko preiskavo tkiva, s katero se loči kronično vnetje od raka. Razširjenost bolezni se ugotavlja z računalniško tomografskim (CT) slikanjem s kontrastnim sredstvom.«

ABC

A Lažje oblike laringitisa zdravimo z mlačnimi vlažnimi inhalacijami fiziološke raztopine.

B Refluks je zelo pogosta težava, saj tare približno tretjino ljudi.

C Vzroki hripavosti so tudi v moteni funkciji grla – prenapetosti mišic grla.