Iščite po prispevkih
Avtorica: Dr. Maja Skerbinjek Kavalar, dr. med. Specialist pediater
SAR ali seneni nahod je lahko posledica preobčutljivosti na pelode dreves, trav, žitaric in plevelov. Pojavlja se zgodaj pomladi, ko se prebuja narava ali kasneje v poletnem in jesenskem času. Ob preobčutljivosti na pelode dreves, trav je možna navzkrižna alergijska reakcija na hrano, zaradi podobnosti alergenov. Pri pelodno prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja in otekanja ustnic, jezika, žrela, hripavosti.
Prevalenca ali pojavnost SAR se giblje med 10 in 30%, različno glede na klimatske pogoje in rastlinsko sestavo posameznega območja. V razvitem svetu je pojavnost okoli 30% in se v zadnjih 20 letih še zvišuje.
Obolevajo otroci, mladostniki in odrasli, najpogosteje se pojavlja v starostnem obdobju med osmim in dvajsetim letom. Večjo verjetnost za razvoj SAR imajo otroci s pozitivno družinsko anamnezo za alergije, dečki, otroci rojeni v času cvetenja in oboleli zaradi atopijskega dermatitisa in nutritivne alergije.
Klinični znaki SAR so kihanje, smrkanje, zapora ali voden izcedek iz nosu, oči se solzijo, pordijo, srbijo, lahko se pojavi občutek peska v očeh. Redkeje se pojavlja srbenje v ušesih ali na nebu, kašelj, lahko tudi težave z dihanjem. Prisotni so lahko vsi simptomi ali pa le nekaj izmed njih.
Znaki SAR so podobni znakom navadnega prehlada, le da težave trajajo dlje časa, vsako leto se ponavljajo v istem času. Pri SAR nimamo povišane telesne temperature, ne glavobola, izcedek iz nosu je voden. Simptomi so prisotni predvsem čez dan na prostem, v zaprtih prostorih se umirijo. Možni so zapleti, kot ponavljajoče se okužbe nosnih votlin ali polipi nosu.
Zdravljenje SAR prilagodimo teži, mestu in trajanju simptomov ter vplivu bolezni na kvaliteto življenja bolnika. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep je izogibanje alergenu kadar je to mogoče. V času cvetenja omejimo gibanje na prostem. Ko pridemo domov se preoblečemo, skrtačimo lase, umijemo obraz, nos in oči izpiramo s fiziološko raztopino. Prostore zračimo ko je v zraku najmanj cvetnega prahu, v mestih zgodaj zjutraj, na deželi zvečer, perila ne sušimo zunaj. Dejavnosti zunaj načrtujemo po dežju.
Smiselno je spremljati koledar cvetenja oziroma dnevno napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku, ki so objavljene na spletnih straneh.
Ob hujših simptomih zdravimo alergijski nahod z antihistaminiki, to so zdravila, ki zmanjšajo imunski odziv in s tem ublažijo simptome alergije. Njihov neželeni učinek je lahko zaspanost, zato jih moramo jemati previdno, kadar načrtujemo vožnjo ali druge aktivnosti, ki zahtevajo budnost in zbranost. Kot pri vseh alergijskih boleznih je smiselno vključiti vitamin D. Ob očesnih simptomih uporabljamo fiziološko raztopino ki vlaži in izpira oči, ob hujših simptomih vam bo zdravnik predpisal kapljice, ki bodo omilile simptome. Tudi nos izpiramo s fiziološko raztopino, zdravnik pa vam bo predpisal pršila, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice, zmanjšajo srbež in omogočijo lažje dihanje čez nos.
Za mnoge ljudi z alergijskimi simptomi izogibanje alergenu in jemanje zdravil za lajšanje simptomov ne bosta zadostovala za obvladovanje alergijske bolezni. Dokazano je, da ima le specifična imunoterapija za alergije možnost spreminjanja poteka bolezni, zato jo priporočamo kot del optimalnega zdravljenja. Cilj zdravljenja s specifično imunoterapijo je izzvati toleranco, torej spremenjen imunski odgovor proti alergenu ki bolniku povzroča težave.