Črevesje je zelo kompleksen organ in obsega celo mrežo živčnih celic. To omrežje je po svoji zgradbi prav tako zapleteno kot naši možgani in nadzoruje gibljivost črevesja, črevesne izločke in druge funkcije prebavil, kot je zaznavanje bolečine v črevesju. Poleg črevesnega živčnega sistema obstaja še en pomemben sestavni del človeškega črevesja: množica bakterij, ki sestavljajo črevesno mikrobioto. V človeškem telesu je veliko več bakterij kot celic. Ocenjujejo, da jih je 1,3-krat več in da se večina teh nahaja v črevesju.

Vrsta bakterij v črevesju oziroma sestava črevesne mikrobiote je lahko povezana z različnimi boleznimi, kot so sindrom razdražljivega črevesja, debelost, alergije, sladkorna bolezen ali depresija, če naštejemo le nekatere. Še več, bakterije v našem črevesju so lahko vzrok ne le telesnih, temveč tudi duševnih bolezni. Izvor teh bolezni temelji na fiziološki povezavi med črevesjem in možgani – torej na osi črevesje-možgani.

Mikrobiota in možgani so povezani že od vsega začetka

Med razvojem dojenčka se vzporedno razvijata tudi mikrobiota in možgani, ki sta zelo povezana in imata močan vpliv drug na drugega.

• v prvih 2 letih življenja možgani zrastejo do velikosti, ki predstavlja 80-90 % možganov odraslega
• vzporedno s tem se razvija imunski sistem
• mikrobiota dozoreva

Razvijajoča se mikrobiota tako vpliva na razvoj imunskega sistema in tudi možganov in obratno preko osi črevesje-možgani. Zaradi tega so v razvojnem procesu dojenčka različna časovna okna, v katerih določene funkcije zorijo. Ta časovna okna so priložnost za grajenje dobrega imunskega sistema in kognitivnega razvoja, na drugi strani pa odpirajo tudi možnost za negativne vplive na te funkcije in posledično razvoj različnih motenj.

 

Kako torej pridobiti ugodno ali neugodno mikrobioto? Kateri dejavniki vplivajo na našo mikrobioto prek osi črevesje-možgani na naše možgane?

 

Os črevesje-možgani

Komunikacija med črevesjem in možgani poteka predvsem preko vagusnega živca kot neke vrste »podatkovne avtoceste«, na katero pa lahko vplivamo preko sporočilnih snovi/nevrotransmiterjev. 90 % pretoka informacij gre iz črevesja v možgane. Le 10 % jih posreduje informacije v drugo smer. Komunikacija med črevesjem in možgani je zelo kompleksna. Ena izmed komunikacijskih poti poteka ravno preko presnovnih produktov, ki jih v črevesju tvorijo bakterije.

To kar se dogaja v našem črevesju preko osi črevesje -možgani pomembno vpliva na:

• apetit
• razpoloženje in čustvovanje
• imunski odziv
• telesno temperaturo
• centralni sistem nagrajevanja
• oceno bolečine
• zavest in ciklus spanja/budnosti
• socialne in kognitivne sposobnosti

Glede na spoznanje, da obstaja več načinov, kako lahko naša mikrobiota komunicira z možgani, se postavlja vprašanje, kako in na kakšen način pridobimo črevesno mikrobioto, ki nas ohranja čim bolj zdrave in s tem čim bolj pozitivno vpliva na naše možgane.

 

Dejavniki, ki vplivajo na črevesno-možgansko os v prvih letih življenja

Poleg genetike na mikrobiom in s tem na črevesno-možgansko os otroka vplivajo tudi: okolijski dejavniki, prisotnost hišnih ljubljenčkov in sorojenci. A ključno vlogo pri razvoju črevesne mikrobiote igrata način poroda in prehrana dojenčka (dojenje in gosta hrana).

Način poroda – razlike v mikrobiomu

Pri načinu poroda mislimo na vaginalni porod ali na carski rez. Pri vaginalnem porodu dojenček pride v stik z vaginalno in z rektalno mikrobioto matere, čemur pravimo tudi »bakterijski krst«. Pri carskem rezu, pa pride dojenček v stik s kožno in žal tudi porodnišnično mikrofloro. Zaradi vrste poroda pride pri dojenčkih do zelo velike razlike med »normalno« oziroma »odstopajočo« kolonizacija črevesja (naselitev črevesja z mikroorganizmi).

Na splošno imajo dojenčki, rojeni s carskim rezom, majhno število bakterij, manj pozitivnih klic in več patogenov. Nasprotno velja za otroke, rojene vaginalno. Črevesje dojenčkov rojenih vaginalno sprva naselijo laktobacili, ki jim pravimo tudi pionirski mikroorganizmi. Njihovo delovanje ustvari ustrezno okolje za kasneje prevladujoče bifidobakterije.

Različen razvoj mikrobiote prek črevesno-možganske osi telesu komunicira različna sporočila. Odstopajoča mikrobiota zelo verjetno prispeva k primanjkljajem na vseh področjih na katera vpliva (kot na primer na zanesljiv imunski odziv, socialne in kognitivne sposobnosti, spanje, …). Že dolgo je znano, da imajo na ustrezen razvoj črevesne mikrobiote vpliv tudi probiotiki, zato je zelo aktualno dejstvo, da bi primanjkljaje lahko preprečili ali omilili z vključevanjem le teh v prehrano.

Dojenje in mikrobiota v materinem mleku

Materino mleko vsebuje veliko število probiotičnih bakterij. Te se na otroka ne prenesejo le ob stiku z vaginalno mikrobioto pri porodu, ampak tudi med dojenjem. Dojenje je zato najboljša prehrana za otroka in tudi za njegovo črevesno mikrobioto.

Razvoj pozitivne črevesne mikrobiote spodbujajo tudi prebiotični oligosaharidi (poenostavljeno jim pravimo »hrana« za probiotike). Skupaj s probiotiki naredijo materino mleko sinbiotično hrano in s tem poskrbijo za optimalen razvoj uravnotežene črevesne mikrobiote.

Gosta hrana in mikrobiota

Uvedba goste hrane med dopolnjenim 4. mesecem in 6. mesecem starosti vodi do povečane mikrobne raznolikosti v črevesju. Študije so pokazale, da se črevesna mikrobiota s to spremembo prehrane bistveno spremeni. Pri starosti 3 let postane črevesna mikrobiota večinoma stabilna. Tudi v odrasli dobi se črevesna mikrobiota še naprej spreminja in prilagaja zunanjim vplivom, vendar veliko manj kot v otroštvu.

Ogljikovi hidrati: kompleksni ogljikovi hidrati so povezani s pozitivno črevesno mikrobioto (prehranske vlaknine). Enostavni ogljikovi hidrati pa so povezani z različnimi boleznimi, vključno s presnovnimi boleznimi in duševnimi boleznimi.

Maščobe: omega-3 maščobne kisline, prispevajo k pozitivni črevesni mikrobioti

Beljakovine: beljakovine same po sebi vodijo do bolj raznolike mikrobiote. Različni viri beljakovin seveda vodijo do različne mikrobiote.

 

Črevesna mikrobiota lahko ugodno ali neugodno vpliva na razvoj možganov preko črevesno-možganske osi, zato je še posebej pomembno, da jo podpremo z zdravo prehrano. Poleg tega imamo od vseh okolijskih dejavnikov največji vpliv prav na izbiro prehrane.

 

Nežna zaščita za dojenčke rojene s carskim rezom, ki niso dojeni

Dojenčki rojeni s carskim rezom potrebujejo posebno zaščito. Njihova črevesna mikrobiota se močno razlikuje od mikrobiote vaginalno rojenih dojenčkov, zaradi česar so še bolj dovzetni za infekcije, alergije in druge bolezni. Materino mleko je za te dojenčke najboljša hrana, če je dojenje le mogoče. Po carskem rezu je okrevanje tudi za mamico praviloma daljše, kar lahko pomembno vpliva na možnost dojenja. Če dojenje ne steče ali ni zadostno, je izjemno pomembno, da mamica izbere najbolj kakovostno in primerno mlečno formulo za svojega dojenčka.

 

Zakaj je mleko HiPP ORGANIC COMBIOTIC® prva izbira za dojenčke rojene s carskim rezom?

Pripravi mlečne formule smo se pri HiPPu povsem posvetili. Smo družinsko podjetje, ki z več kot 50 letnimi izkušnjami na področju proizvodnje mlečnih formul za dojenčke ve, kaj je za dojenčke resnično najboljše. Naša skrb za kakovost se začne že pri ekološki krmi in kravam primerni reji, ki dajejo ekološko mleko. Ničesar ne prepuščamo naključju, zato je mleko pred predelavo temeljito preverjeno, saj je varnost za nas tako zelo pomembna kot kakovost.

Naši strokovnjaki za raziskave materinega mleka so razvili preizkušeno mlečno formulo HiPP ORGANIC COMBIOTIC®.

Receptura temelji na najnovejših ugotovit­vah raziskav materinega mleka, ki je za nas zlati standard in podpira os črevesje – možgani:

• Vsebuje naravne mlečno kislinske kulture (L. fermentum), originalno izolirane iz materinega mleka.
• Vsebuje pomembne prehranske vlaknine. (GOS – galakto oligosaharidi pridobljeni iz laktoze).
• Vsebuje omega-3 (DHA,ALA): ALA – za razvoj možganov in živčnih celic. DHA – za razvoj vida.
• Metafolin® je vir folata, ki ima vlogo pri nastajanju krvi, delitvi celic in nastajanju novih celic.
• Vitamin C in D: prispevata k delovanju imunskega sistema.
• Železo: ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.
• Mleko je HiPP je ekološke kakovosti – brez GSO, se razume.
• 98,75%** staršev, ki so testirali novo mlečno formulo HiPP ORGANIC COMBIOTIC® z Metafolin®om, bi jo priporočilo dalje drugim staršem.

*Metafolin® je registrirana blagovna znamka podjetja Merck KGaA, Darmstadt, Nemčija.

*Mlečno formulo HiPP ORGANIC COMBIOTIC® z Metafolin®om je testiralo 80 staršev.

 

 

Vsebino omogoča: HiPP GmbH & Co Export KG