Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja, ki ga spremlja četica hormonskih nihanj in telesnih sprememb. Žensko telo že zgodaj po zanositvi začne sprejemati določene prilagoditve in spremembe, da se lahko sooči z izzivi, ki jih prinaša nosečnost. Napadi slabosti, kolaps, oteženo dihanje, bruhanje, utrujenost … so le nekateri znaki, s katerimi se nosečnica sooči že kmalu po zanositvi in so posledica nekaterih telesnih sprememb. Kar je pri tem najbolj neverjetno, je, da so spremembe v nosečnosti tako ogromne, da bi jih sicer brez pomislekov označili za bolezensko stanje.

Avtorica: Nika Arsovski

V nosečnosti je žensko telo podvrženo vrsti fizioloških sprememb, nekatere se pojavijo že kmalu po zanositvi. Dejstvo je, da v ženskem telesu raste novo življenje, novo bitje in telo se mora temu prilagoditi. »Spremembe v nosečnosti zajamejo celotno telo. Spremeni se raven hormonov in preko njihovega delovanja tudi praktično delovanje vseh organskih sistemov, ki na ta način omogočajo normalen razvoj in rast ploda, hkrati pa so to tudi že priprave na porod in tudi poporodno obdobje,« razloži Matic Gornik, dr. med., spec. gin., iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni.

Prilagoditve so posledica delovanja hormonov, koncentracija teh v nosečnosti običajno naraste. Prav vsak izmed njih v nosečnosti igra svojo vlogo, bistven pri tem je progesteron, ki mu rečemo tudi zaščitnik nosečnosti, saj ima ključno vlogo pri ohranjanju nosečnosti. Poleg tega sprošča gladko mišično tkivo maternice, hkrati pa zmanjša tudi gibljivost preostalih gladkih mišic v telesu. Posledično se upočasni delovanje želodca in črevesja, progesteron pa je tudi krivec za povečan tek in kopičenje maščobnega tkiva.

Vpliva tudi na rast dojk, medtem ko estrogen pospešuje rast mlečnih žlez v dojkah, prav tako pa pripomore tudi k dozorevanju materničnega vratu. Kakih deset dni po ugnezditvi zarodka lahko v krvi matere zaznamo humani horionski gonadotropin (Hcg), ki je glavni razlog za slabost z njo povezanim bruhanjem v zgodnji nosečnosti. Relaksin rahlja sklepe in povečuje ohlapnost vezi (predvsem v medeničnem obroču) ter vpliva na širitev žil, hormon oksitocin pa odigra pomembno vlogo pri porodu in kasnejšem dojenju.

Maternica se poveča približno za dvajsetkrat

Največjih sprememb v obdobju nosečnosti so deležna rodila. Maternica se namreč v obdobju devetih mesecev poveča (približno) kar za 20-krat. »Najbolj očitne spremembe se res zgodijo na rodilih. Maternica se pod vplivom rasti ploda pomakne iz male medenice in ob koncu nosečnosti sega praktično do ravni prsnega koša. Hkrati se v nosečnosti seveda v odvisnosti od lege ploda spreminja tudi oblika maternice.

Spremembe na materničnem vratu se izrazijo v povečani količini glukozaminov in vode, kar pomaga pri tvorbi sluzničnega čepa, ki preprečuje vdor bakterij v maternico,« pojasni ginekolog postojnske bolnišnice in dodaja, da se jajčnika zaradi povečane količine hormonov, ki jih proizvedeta, povečata in ostaneta povečana tudi, ko glavno vlogo pri proizvodnji progesterona prevzame posteljica.

Izcedek iz nožnice se poveča, poveča in zmehča pa se tudi zunanje spolovilo. Kot omenjeno, maternica ob koncu nosečnosti sega do ravni prsnega koša. V času nosečnosti se sicer poveča tudi obseg le tega (za 5 do 7 cm), medtem ko se trebušna predpona zaradi naraščajoče velikosti maternice dvigne. Z napredovanjem nosečnosti se zmanjšuje popustljivost stene prsnega koša, kar lahko oteži dihanje (prisotno pri dveh tretjinah nosečnic).

Spremenjeno težišče telesa

Mehanski pritisk maternice na mehur nosečnicam povzroča nemalo težav, saj morajo vse pogosteje obiskovati stranišče in odvajati vodo. Delovanje ledvic se poveča, prav tako pa se poveča tudi njihova teža. Sečevodi se razširijo in podaljšajo, kar je posledica povišane koncentracije progesterona. Tudi mišično-skeletni sistem se prilagodi povečani obtežitvi in spremembam v telesu.

Zaradi relaksina se zrahljajo sklepi, vezi postanejo bolj ohlapne, kar zmanjša mišični tonus, a poveča gibljivost sklepov. Posledično so nosečnice tudi bolj občutljive za poškodbe. Z naraščajočo se težo otroka in rastjo dojk se spremeni težišče telesa, zaradi česar se nosečnice pogosto nagibajo bolj nazaj.

S tem se povečuje ledvena krivina, medtem ko ramenski del teži naprej, kar lahko povzroči bolečine v hrbtenici. Maternični obroč se pripravi na prehod ploda skozi porodni kanal, mišice medeničnega dna pa so vse do poroda izpostavljene vse večji obremenitvi in pritisku.

Spremembe v prebavilih kot posledica delovanja progesterona

Nenavadne prehranjevalne želje, zaprtje, zgaga in jutranje slabosti so prav tako posledica delovanja hormonov. »Spremembe v prebavilih so v največji meri posledica delovanja progesterona, deloma pa tudi humanega horionskega gonadotropina (HCG). Progesteron je, kot rečeno, zaščitnik nosečnosti. V začetku nosečnosti ga proizvaja rumeno telesce v jajčniku, nekje po 12. tednu nosečnosti pa proizvodnjo v celoti prevzame posteljica.

Pod vplivom progesterona se namreč upočasni gibljivost gladkih mišic, kar ima za posledico upočasnjeno prebavo,« pove dr. Gornik in nadaljuje: »Čas prehoda hrane vzdolž črevesja se lahko podaljša za do 50 %. Kot posledica upočasnjenega gibanja hrane se pogosto pojavi refluks (zgaga), zaradi pritiska hrane v spodnjem delu prebavnega trakta (skupaj s še nekaterimi drugimi prilagoditvami v nosečnosti) pa se pogosto pojavi še ena nosečniška tegoba – hemoroidi.« Še hujše spremembe v telesu povzročajo dvojčki oz. velik plod, ki želodec potisnejo še višje ter zato še bolj okrepijo pritisk na organe v zgornjem delu trebuha. Tudi žolčnik se v nosečnosti razširi in postane slabše gibljiv, žolč se zgosti in zato nekatere nosečnice izkusijo tudi s tem povezane težave, kot so žolčni kamni, zastoj žolča, vnetje žolčnika in celo trebušne slinavke.

Volumen krvi se poveča na račun krvne plazme

Po koncu nosečnosti je lahko v ženskem telesu kar za osem litrov več vode kot pred njo. Za nosečnost je namreč značilno zadrževanje vode v telesu, ki se odraža z oteklimi okončinami, kar je v večji meri posledica povečanega volumna krvi. Srčni minutni volumen začne naraščati že v prvem trimesečju, v normalni enoplodni nosečnosti pa poraste za 35–50 % ali povprečno za 1,5 l na minuto. To je posledica povečanih potreb plodu po hranljivih snoveh in kisiku.

Povečan pretok krvi med drugim tudi pomaga koži odvajati toploto, ki nastaja zaradi povečane mase. Spremeni se tudi koncentracija krvnih celic. »Predvsem se poveča volumen krvi – torej sama količina, ki pa se bolj poveča na račun krvne plazme in ne toliko na račun krvnih celic (eritrocitov). Zato pravimo, da je anemija do neke mere v nosečnosti »fiziološka«. Kljub temu so zaradi povečanja števila eritrocitov v telesu povečane potrebe po železu. Železo nadomeščamo s preparati, ki vsebujejo različne oblike železa, v skrajnem primeru pa tudi preko intravenoznih pripravkov.

Prehodno se v nosečnosti poveča tudi hitrost strjevanja krvi,« spremembe, vezane na volumen in sestavo krvi, pojasni sogovornik ter osvetli adaptacije, s katerimi se žensko telo pripravi na porod in čas po porodu, ko obstaja velika verjetnost poporodnih krvavitev: »Zaradi povečane koncentracije faktorjev strjevanja krvi se taka krvavitev hitreje ustavi, hkrati pa zaradi relativno razredčene krvi telo ne izgublja dragocenih eritrocitov (dragocenih zato, ker telo potrebuje 1–2 tedna, da ustvari nove eritrocite).« Med porodom ženska v povprečju izgubi kar 300 ml krvi, pogosto pa tudi nekaj več. V času nosečnosti se poveča tudi število belih krvničk (levkocitov), število trombocitov, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, pa med nosečnostjo upade za 20 %. Razmerje med krvnimi celicami se vnovič uravnoteži nekaj tednov po porodu.

Hiperpigmentacija kože in rast dojk

V času nosečnosti se lahko na trebuščku izriše temna črta na trebuhu pod popkom, imenujemo jo »linea nigra«. Ta je posledica povečane pigmentacije kože v obdobju nosečnosti, ki je značilna predvsem za predele telesa, ki so že sicer močneje pigmentirani. Pri nekaterih nosečnicah se na obrazu pojavijo rumenorjave pege. Na dlaneh lahko opazimo razširitev oz. tvorbo novih žilic v koži, prav tako lahko zaradi razširjenih ven pride do otekanja obraza.

Ker se prostornina ženskega telesa na račun rastočega ploda poveča, se koža raztegne, predvsem na trebuhu, dojkah in stegnih. Posledica so lahko nosečniške strije, ki vztrajajo tudi po porodu, obledijo in se zabrazgotinijo. Nekatere nosečnice tarnajo tudi o srbenju kože. Struktura las se stanjša, ti pa rastejo hitreje, tako kot tudi nohti. Dojke so v času nosečnosti deležne občutne preobrazbe. Zaradi rasti žleznega tkiva, ki po porodu predstavlja primarno hrano novorojenčka, porastejo.

Po porodu bradavice postanejo precej bolj občutljive na dotik, saj ob novorojenčkovem dotiku živčne celice v možganih pošljejo signal, ki povzroči sproščanje oksitocina. Posledično se začnejo mišice v prsih krčiti in potiskati mleko iz mlečnih celic skozi žleze proti odprtinicam.

Za vsako nosečnost en zob?

Je res, da vsaka nosečnost žensko stane enega zoba? Seveda ne, a vendarle stara »modrost« le ni tako iz trte zvita. V času nosečnosti se pogosto pojavijo zobozdravstvene težave, od zobnih oblog, kariesa do krvavenja dlesni, najpogostejša je nosečniški gingvitis. Prepoznamo ga po občutljivih pordelih in nabreklih dlesnih, ki zmerno tudi krvavijo. Najpogosteje se pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se povečata ravni estrogena in progesterona v krvi, težave pa se stopnjujejo vse tja do osmega meseca. Takrat ravni omenjenih hormonov dosežeta vrh in počasi začneta upadati.

Razlog tiči tudi v dokaj nenavadni prehrani noseče ženske, ki zaradi nihanja hormonov pogosto posega po kislih živilih, sladkarijah in se prehranjuje tudi v nočnem času. Ob neprimerni ustni higieni je oblog vedno več, s čimer se težave le še povečujejo. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da tudi v času nosečnosti temeljito umivate zobe in skrbite za ustno higieno, vključno z nitkanjem. Pomembno vlogo igrajo tudi preventivni obiski zobozdravnika, saj je potrebno čimprejšnje obvladovanje in zdravljenje vnetij v ustni votlini, ki bi lahko ogrozila tudi plod.

Dojke so v času nosečnosti deležne občutne preobrazbe. Zaradi rasti žleznega tkiva, ki po porodu predstavlja primarno hrano novorojenčka, porastejo. Po porodu bradavice postanejo precej bolj občutljive na dotik, saj ob novorojenčkovem dotiku živčne celice v možganih pošljejo signal, ki povzroči sproščanje oksitocina.

ABC

A Maternica se v obdobju devetih mesecev poveča (približno) kar za 20-krat.

B Čas prehoda hrane vzdolž črevesja se lahko podaljša za do 50 %.

C Po koncu nosečnosti je lahko v ženskem telesu kar za osem litrov več vode kot pred njo.