Radiologija je zelo vznemirljiva veda medicine z dolgo in bogato tradicijo, pravi doc. dr. Mitja Rupreht, dr. med, specialist radiologije, predstojnik radiološkega oddelka UKC Maribor, eden od 24 specialistov radiologije, ki deluje v UKC Maribor. Tam trenutno specializacijo opravlja še 27 bodočih radiologov, urijo pa se tudi specialisti drugih smeri, ki pri svojem delu uporabljajo radiološke, torej slikovne diagnostične metode.

Avtorica: Petra Bauman

Pogled v telo

Radiologija je metoda, ki z različnimi tehnikami zazna kakršne koli vidne bolezenske spremembe na organih. Zahteva trdo in predano delo, kljub temu da v javnosti ta veja medicine ni dobro znana oz. popularna, pa se vrhunsko opravljeno delo radiologov danes po pomembnosti (v nekaterih državah, denimo v Kanadi, tudi po prihodku) postavlja ob bok enemu najbolj cenjenih poklicev sploh – kirurgu. Le da pred njim v človeško telo vstopi prav radiolog – s pomočjo žarkov in drugih diagnostičnih slikovnih metod.

Ob hitrem razvoju diagnostičnih metod so se rentgenu (RTG) kmalu pridružili še ultrazvok (UZ), računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MR), poimenovanje vede – radiologija – pa izvira iz latinščine; radiationem pomeni sij oz. žarenje, v povezavi z izumom X-žarkov pa asociira na radioaktivno sevanje (radiacija ali sevanje), ki se pri tem sprošča.

Radiologija se deli na diagnostično in terapevtsko

Prva tolmači preiskave določenega dela telesa, pridobljene z različnimi slikovnimi metodami. Specialist radiologije je dodatno specializiran za določeno področje oz. organski sistem, delno pa tudi glede na slikovne metode. Ob izrazitem povečevanju napotitev na slikovne preiskave kot tudi zahtevnosti interpretacije ob vse natančnejših preiskavah postaja delo radiologa vse zahtevnejše.

Tipična magnetnoresonančna preiskava vsebuje nekaj sto, CT-preiskava pa nekaj tisoč slik, od katerih so ključne najdbe pogosto vidne le na nekaj slikah. Poleg interpretacije najdb v izvidih, zlasti pa v bolnišnici, delo radiologa v veliki meri poteka v konzilijih, to pomeni rednih tedenskih in mesečnih srečanjih s specialisti oz. kliniki sorodnih strok.

Radiologi UKC Maribor sodelujejo v 23 konzilijih. Mitja Rupreht, npr., kot radiolog pokriva področje radiologije gibal, pri čemer sodeluje z drugimi specialisti, kot so ortopedi, travmatologi, fiziatri in revmatologi. Radiolog za diagnostiko dihal bo veliko komuniciral s pulmologi, torakalnimi in srčnimi kirurgi ter onkologi itd. Radiološki oddelek tako postaja stičišče različnih strok.

Klasična metoda – X-žarki

Rentgensko slikanje je še zmeraj vodilna slikovna vrsta diagnostike, brez katere si sodobne zdravstvene oskrbe ne moremo predstavljati. Rentgenski aparat oddaja snop RTG-žarkov, ki po prehodu skozi telo vpadejo na detektor. Pri tem se oslabijo na različnih tkivih in organih, kar je osnova kontrastnosti dobljene slike. Oslabitev je največja tam, kjer je število elementov, iz katerih je snov sestavljena, veliko (kosti) in najmanjša tam, kjer je število elementov, iz katerih je snov sestavljena, majhno (mehki deli telesa: voda, zrak, maščoba, mišice ipd.).

V kratkem času RTG omogoča pregled zlasti skeletnih struktur (dolgih kosti, sklepov, glave) in pljuč. Rentgenski (RTG) žarki delujejo s pomočjo rentgenskega ionizirajočega sevanja.

Ultrazvok

Preiskava z ultrazvokom je povsem neškodljiva medicinska tehnika, s katero lahko dobimo vpogled v notranjost mehkih tkiv. Pogosto se uporablja za preglede ploda med nosečnostjo. Posebne sonde v ultrazvočnem aparatu oddajajo in sprejemajo ultrazvočne valove, ta signal pa se računalniško pretvori v sliko. Ultrazvok je živa slika, kar pomeni, da lahko z njim spremljamo pretoke, gibanje, peristaltiko in podobno.

V medicini se uporablja pri pregledovanju notranjosti telesa ter v fizikalni terapiji in pri eksperimentalnem zdravljenju raka, kjer z močnejšimi ultrazvočnimi viri usmerjeno zdravimo notranje dele telesa. Usmerjeni ultrazvok uporabljamo tudi pri razbijanju ledvičnih kamnov in zdravljenju sive mrene.

Preberite tudi prispevek: Spoznajmo ultrazvok – ABCzdravja.si

CT ali računalniška tomografija

Deluje podobno kot RTG-aparat, le da se rentgenska cev in vrsta detektorjev vrtita v ohišju okrog bolnika. Ta tehnologija omogoča izdelavo izredno tankih prerezov z bistveno večjo kontrastno ločljivostjo. V nekaj sekundah nastane več tisoč slik z možnostjo rekonstrukcij v poljubni ravnini ali tridimenzionalno.

Danes predstavlja prvo metodo za hujše poškodbe ter za natančnejši prikaz bolezenskih sprememb v vseh delih telesa. V zadnjem času tehnologija omogoča tudi natančen prikaz gibajočih se organov, kot je srce. Omogoča tudi natančen prikaz žil. Njena glavna pomanjkljivost je ionizirajoče sevanje, ki je precej večje kot pri RTG-preiskavah.

Preberite tudi prispevek: Spoznajmo računalniško tomografijo (CT) – ABCzdravja.si

Magnetna resonanca (MR)

Uporablja močno magnetno polje za prikazovanje 3D-slike dela telesa na računalniku. Največja prednost MR je neinvazivnost, saj ne uporablja ionizirajočega sevanja, pomanjkljivost pa je čas preiskave ter čedalje več vsadkov in tujkov, ki popačijo sliko. Uporablja se za prikaz vseh organskih sistemov razen pljuč. Iz dobljenih podatkov različnih tokov računalnik izdela sliko v prerezih. Kontrastna ločljivost je pri tem višja kot pri CT-preiskavi.

V mariborskem UKC so lani, v »koronskem letu«, opravili 160.000 rentgenskih preiskav, 8000 ultrazvočnih (sem niso všteti UZ-pregledi na drugih oddelkih, denimo ginekološkem), 29.000 preiskav z računalniško tomografijo (za primerjavo – leta 2011 je bilo takšnih preiskav 11.000) in 11.000 preiskav z magnetno resonanco. Največ je prav preiskav z računalniško tomografijo, preiskave, k v le nekaj sekundah poda veliko informacij, kar predstavlja več ionizirajočega sevanja.

Preberite tudi prispevek: Spoznajmo magnetno resonanco – ABCzdravja.si

Presejalna radiologija

Mitja Rupreht posebej izpostavlja tudi presejalno radiologijo, kamor sodi mamografija – rentgenska preiskava za prikaz mehkih tkiv dojke. V Sloveniji že vrsto let teče program DORA – saj slikovne najdbe prehitijo tipne lezije. Rupreht izpostavlja, da se v prihodnosti enaki programi obetajo za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate, jeter in slej ko prej vseh organov.

Preberite tudi prispevek: Vloga samopregledovanja dojk – ABCzdravja.si

Terapevtska (intervencijska) radiologija

Slikovno vodenje bodisi s pomočjo RTG-žarkov, CT ali ultrazvoka kot tudi vse boljši materiali, kot so diagnostični in balonski katetri, žice in opornice, omogoča izvedbo mnogo posegov, ki so bistveno manj škodljivi kot operacije. Omogoča znotrajžilno zdravljenje zožitev ali zapor arterij, najpogosteje spodnjih okončin in v prebavilih, kot tudi zdravljenje razširitev žil (anevrizme) tako v trebuhu (aorta) kot v možganih. Minimalno invazivno s slikovnim vodenjem danes opravljajo tudi diagnostične punkcije in terapevtske drenaže kot tudi zdravljenje tumorjev in zasevkov v različnih organih. Čedalje več je tudi minimalno invazivnega zdravljenja akutnih stanj, kot sta akutna možganska kap in embolizacija krvavitev.

Število posegov intervencijske radiologije hitro narašča. Medtem ko so na radiološkem oddelku še leta 2011 tako zdravili 1.400 bolnikov, so jih leta 2019 2.400, v letu 2020 pa 1.950.

Kdo je radiološki inženir

Radiološki inženir je zdravstveni delavec, diplomant Visoke šole za zdravstvo z nazivom diplomirani inženir radiologije. Upravlja aparature, izvaja terapije in kontrolo kakovosti. Tesno sodeluje z radiologom, ki določi protokol preiskave. Radiološki inženir mora poskrbeti za svojo in pacientovo varnost, zato mora imeti obširno znanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji. Svoje delo opravlja v posebnih delovnih pogojih, ki so lahko zdravju škodljivi, saj je izpostavljen večjim dozam ionizirajočega sevanja. Ob nepravilni uporabi opreme lahko pride do čezmernega obsevanja, do poškodb z električnim tokom ali do okužb. Zaščitna sredstva, ki jih uporablja, so: svinčeni plašč, predpasnik, zaščitna očala s svinčevim steklom in svinčeve rokavice. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so: skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in vsakoletni preventivni zdravniški pregled. Radiološki inženir ne interpretira izvida, to je naloga radiologa.

Zaščita med preiskavami in posegi z ionizirajočim sevanjem

Količina rentgenskega sevanja, ki jo prejme posamezno tkivo ali organ, se imenuje doza, biološki učinki sevanja se merijo v mili sivertih. Zato je še pred preiskavo potrebna presoja možnih koristi, ki jo preiskava prinaša, s tveganjem. Klinično odgovornost za izvedbo preiskave in posega nosi radiolog. Škodljivi učinki zaradi rentgenskih pregledov pri bolnikih so izredno redki.

Povprečna doza, ki jo prejme vsakdo od nas povprečno na leto iz naravnega ozadja (vesolje, sonce), je 2,5 mili siverta. Za primerjavo – ena rentgenska preiskava pljuč pacienta obremeni s štirimi stotinkami te vrednosti. Medtem pa ena CT-preiskava trebuha pomeni 10 mili sivertov, kar je približno štirikrat več, kot je letna doza naravnega ozadja. Vsi, ki delajo na radiološkem oddelku, s seboj nosijo dozimeter, ki zaznava prejete doze sevanja. Na leto lahko po zakonu prejmejo 20 mili silvertov. V Sloveniji izpostavljenost sevanju ureja Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.

Preberite tudi prispevek: Kako nevarna so sevanja za otroke? – ABCzdravja.si

ABC

A Specialist radiolog je zdravnik (doktor medicine), ki se ukvarja s slikovno diagnostiko ter minimalno invazivnimi slikovno vodenimi posegi.

B Ultrazvočna in magnetno resonančna preiskava ne uporabljata ionizirajočega sevanja.

C Mednarodni dan radiologije je vsako leto 8. novembra, na dan, ko je Wilhelm Conrad Röntgen leta 1895 odkril X-žarke in za odkritje prejel Nobelovo nagrado.