Usta so vstopna točka v naš organizem, zobje pa najtrša struktura v človeškem telesu. Kljub temu jih številne bakterije in kemijski procesi lahko z leti dobesedno stopijo, stanjšajo, obrabijo ali jih celo do konca uničijo. Na zobeh vsakodnevno nastajajo zobne obloge. S skrbno nego jih lahko sproti odstranjujemo, slaba higiena, razvade in deloma genetika pa na dolgi rok vplivajo na vnetne procese v ustni votlini in pri mnogih na dokončno izgubo zob. Več kot 90 % odrasle populacije se vsaj enkrat sreča z vnetimi dlesnimi, ki lahko vodijo v parodontalno bolezen. Zato se morajo ozaveščanje in pravilna tehnika umivanja zob začeti že v zgodnjem otroštvu.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z Darjo Pavlović, dr. dent. med.

Pestro dogajanje v ustih

Kamen nikjer v telesu ne pomeni nič dobrega, če pomislimo samo na žolčne ali ledvične kamne. Tudi v gospodinjstvu bo trajalo kar nekaj časa, preden bomo odstranili vodni kamen. Prav tako pa je ne le nadležen, ampak nevaren tudi kamen, ki se nabira na zobeh.

V ustni votlini imamo polno najrazličnejših mikrobov, skupaj jih je več kot sto milijonov. Prisotni so v slini, na nebu, jeziku in na notranji strani ustnic. Večina bakterij v ustih ni škodljivih, nekatere med njimi pa imajo sposobnost, da se ob mešanju s hrano, slino in mrtvimi celicami prilepijo na zobno površino. Ta proces se odvija nenehno, najpogosteje pa se obloge kopičijo na stiku zoba in dlesni oz. površinah, težje dostopnih za čiščenje, pojasnjuje Darja Pavlović. Takšnim mehkim zobnim oblogam pravimo plak. Zobna obloga ali zobni plak je nekakšen biofilm na površini zoba. Če se mehke zobne obloge v določenem času ne odstranijo, začnejo mineralizirati. To pomeni, da nase vežejo minerale iz sline, najpogosteje gre za kalcijeve in fosfatne soli. Bakterije se na tak način zaščitijo pred zunanjimi vplivi, tudi pred zobno ščetko.

Zanimivost

Slina ima moč vzpostaviti zdravo kislinsko-bazično ravnotežje oz. pH-vrednost 5,5. Kislinske spremembe se namreč pojavijo samo takrat, ko pH začne padati pod to mejo. A vsaka slina »ni dobra«. Dobra za optimalni pH v ustih je le slina, ki vsebuje dovolj kalcijevih in fosforjevih mineralov. Ti omogočijo ponovno mineralizacijo zob, najdemo pa jih v mlečnih izdelkih, od koder se izplavijo v slino. Zato Francozi po vsakem obroku jedo sir. Pomagajo tudi žvečilni gumiji brez sladkorja

 

Preberite tudi prispevek: Najpogostejše napake pri umivanju zob – ABCzdravja.si

 

Zobne obloge nastajajo neprestano

Že če »samo« tri dni ne ščetkamo zob, bodo mehke zobne obloge otrdele v zobni kamen, ki ga sami ne bomo več mogli odstraniti. Darja Pavlović dodaja, da se več zobnega kamna tvori pri kadilcih. Trde zobne obloge onemogočajo dobro čiščenje zob, zato se dodatno kopičijo mehke obloge in ustvari se okolje za razrast bakterij, ki na daljši rok povzročajo ne le vnetja dlesni, ampak tudi parodontalno bolezen.

Kadar vnetje napreduje v parodontalno bolezen, nastane med zobom in dlesnijo t. i. žepek, kjer se prav tako nabirajo mehke in trde zobne obloge, in če ne ukrepamo pravočasno, pride do propadanja kostnine, kar lahko vodi v majavost in predčasno izgubo zob. Takšen zobni kamen je nevaren, saj nastaja pod dlesnijo in je skrit, zato ga zobozdravnik lahko odkrije le s sondiranjem, na rentgenskem posnetku pa se bo videla prizadeta kostnina. Zato je tako pomembno vzdrževanje dobre ustne higiene, enkrat do dvakrat letno pa tudi čiščenje zobnega kamna. Redki ljudje imajo srečo, da se zobni kamen zaradi drugačne sestave sline in genetskih danosti pri njih praktično nikoli ne pojavi. Ampak na to se ne smemo zanašati.

 

Preberite tudi prispevek: Vnetje obzobnih tkiv – parodontalna bolezen – ABCzdravja.si

 

Zlato pravilo – dvakrat na dan

Vsak zob ima pet ploskev, in čeprav navzven čisti, so lahko zobje polni oblog v prostorih, ki jih z običajnim ščetkanjem ne moremo doseči, to je v medzobnih prostorih. Prav tako obloge najdemo ob poškodovanih plombah, ortodontskih pripomočkih, protezah. Zobe je treba čistiti vsak dan vsaj dvakrat. Priporočajo se bolj mehka zobna ščetka, zmerni pritisk in pravilna tehnika ščetkanja. Osnovno pravilo je, da se umiva od rdečega k belemu, tj. iz smeri dlesni proti zobu, vsak zob posebej. Zelo pomembno pa je tudi čiščenje medzobnih prostorov z medzobnimi ščetkami ali z zobno nitko, saj tam dostikrat zastaja hrana in se kopičijo zobne obloge, kar lahko privede do nastanka kariesa ali vnetja dlesni in obzobnih tkiv.

Krvavenje dlesni, ki mu po navadi namenjamo premalo pozornosti, ni nedolžno. Gre za vnetje, gingivitis, na katerega nas najprej opozorijo rdeče, nabrekle in na dotik občutljive dlesni, ki pri ščetkanju zakrvavijo. Če ob teh znakih ne ukrepamo, nas zelo verjetno čaka parodontoza, ki je težja oblika vnetja obzobnih tkiv in posledično izguba zobovja. Vnetje dlesni torej povzročajo bakterije v zobnih oblogah, zaradi strupov, ki jih izločajo, in zaradi odgovora imunskega sistema organizma pa pride do vnetja in propada obzobnih tkiv.

 

Preberite tudi prispevek: Gingivitis – vnetje dlesni – ABCzdravja.si

 

Od prvega zobka dalje

Mnogi starši menijo, da za mlečne zobe ni treba tako natančno skrbeti kot za stalne in jih ni treba popravljati, saj bodo kmalu izpadli. Toda to ne drži. Darja Pavlović poudarja, da je higieno treba začeti izvajati takoj, ko izraste prvi mlečni zob, saj slaba higiena vodi v nastanek zobnega kariesa. Posledično lahko nastane oteklina (absces), prisotna je huda bolečina, kar vodi v travmatsko izkušnjo. To se pozna kasneje pri rednih obiskih zobozdravnika, kar ima lahko za posledico propad stalnega zobovja in nove težave. Poleg tega da mlečni zobje sodelujejo tudi pri funkciji žvečenja in govora, ohranjajo tudi prostor za prihajajoče stalne zobe. Prezgodnja izguba mlečnikov zato vodi v tesno stanje in nepravilno izraščanje stalnikov.

Otrokom naj pomagajo starši

Mlečni zobki se od stalnih razlikujejo po obliki, so manjši in imajo šibkejšo strukturo. Za odtenek so tudi bolj beli. Prvi mlečni zobje običajno izrastejo v šestem mesecu, vendar pravila, ki bi veljajo za vse, ni. Nekateri dobijo prvi zobek že pri treh mesecih, spet drugi šele pri enem letu. Mlečni zobje po navadi začnejo izpadati okoli šestega leta starosti. V tem času pričnejo izraščati stalni zobje, ki nadomestijo mlečne zobe nekje do 12. leta starosti. Sočasno z izpadanjem sprednjih mlečnih sekalcev izrašča tudi zadaj stalna šestica, in če starši niso pozorni na to, se tam kmalu razvije karies.

Otrokom morajo v povprečju kar do desetega leta starosti pomagati starši oz. šola pravilne tehnike čiščenja zob, ki jo v zdravstvenih domovih zgledno izvajajo že skoraj 40 let. To pomeni, da starši otroke pripeljejo v za to namenjen preventivni kabinet, kjer se oboji učijo pravilnega ščetkanja in nitkanja, otroci pa zelo veliko pridobijo tudi, če opazujejo starše. Dokazano je namreč, da otrok do približno petega leta starosti sam očisti le 28 % ploskev zob.

 

Preberite tudi prispevek: Karies in otroška preventiva – ABCzdravja.si

 

Kje je zobnega kamna največ

Zobni kamen najpogosteje nastaja na notranji strani spodnjih sprednjih zob (sekalcev), saj je to mesto težje dobro očistiti, prav tako so tukaj izvodila žlez slinavk, zato je na tem prostoru koncentracija mineralov višja.

Odstranjevanje zobnega kamna

Trdega zobnega kamna si sami s ščetkanjem ne moremo odstraniti, zato je potreben obisk zobozdravnika ali ustnega higienika. Zobozdravnik je oseba, ki pomaga pri skrbi za zdrave zobe, jih popravlja in zdravi različna bolezenska stanja v ustni votlini, ustni higienik pa je del zobozdravstvenega tima, ki opravlja profesionalno čiščenje ustne votline.

Odstranjevanje zobnega kamna je v Sloveniji za odraslo populacijo samoplačniška storitev, ki je ZZZS ne krije.

Odstranjevanje zobnega kamna je enostaven poseg s posebnim ultrazvočnim instrumentom, načeloma ni boleč, lahko pa je neprijeten. Globoki zobni kamen iz žepkov se odstrani s posebnimi ročnimi instrumenti ali parodontalnimi kiretami v lokalni anesteziji. Morebitna zabarvanja od kave, čaja in cigaret očistimo še s posebnim peskalnikom, na koncu pa zobe spoliramo s polirno pasto. Sami lahko preverjamo natančnost higiene s posebnimi tabletkami ali tekočino, ki zabarva zobne obloge. Tako lahko opazimo predele, kjer smo bolj površni in smo nanje ob umivanju zob bolj pozorni.

Fluor v zobni kremi

Fluor je aktivna sestavina v večini zobnih krem in ustnih vodicah. Redna uporaba zmanjšuje tveganje za nastanek kariesa, saj zmanjša izgubo mineralov iz zobne sklenine, krepi sklenino z remineralizacijo zob in tvori fluoroapatit, ki je odpornejši na kisline. Vpliva tudi na bakterije, ki povzročijo karies. Dokazano je, da učinkuje predvsem lokalno, torej ko se ga nanese na zob. Glede na smernice Evropske akademije za otroško in preventivno zobozdravstvo (EAPD) iz leta 2019 je primerna koncentracija fluoridov v zobni kremi za vse otroke po izrasti prvih mlečnih zob do dopolnjenega šestega leta 1000 ppm, primerna količina zobne kreme za otroke do dopolnjenega drugega leta v velikosti riževega zrna, do šestega leta pa v velikosti grahovega zrna. Po šestem letu starosti veljajo za otroke in odrasle enaka priporočila, tj. 1450 ppm v količini, ki prekrije površino glave zobne ščetke.

Ali ste vedeli, da zobne kreme ob koncu najmanj triminutnega umivanja ne smemo spirati? Zato, da ne izplavimo popolnoma nujno potrebnih fluoridnih ionov, ki sicer ostanejo v slini in nas pred topljenjem sklenine (demineralizacijo) ščitijo tudi po pranju.

 

Preberite tudi prispevek: Vse o zdravih dlesnih – ABCzdravja.si

 

ABC

A Največ zobnega kamna nastaja na notranji strani sprednjih spodnjih zob sekalcev.

B Zobni kamen je lahko mlečno bele, rumene ali temno rjave barve. Nevidni zobni kamen pod dlesnijo pa je pogosto temnejši zaradi kemičnih procesov, ker bakterije razkrajajo tkivo.

C Pravilne skrbi za zobe in natančne tehnike čiščenja zob se naučimo v otroštvu, pomemben zgled za otroke so starši.