Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Za razumevanje težav je smiselno poznavanje vsaj osnovnih karakteristik naše hrbtenice. Ta je sestavljena iz 33 do 34 vretenc, ki so razdeljene v pet skupin, in sicer imamo sedem vratnih, 12 prsnih, pet ledvenih, pet križničnih ter štiri do pet trtičnih vretenc. Vretenca so zložena ena nad drugo. Med vretenci so medvretenčni diski, ki so neke vrste blažilniki. Medvretenčnega diska ni samo med prvima vretencema, v nadaljevanju pa se razlikujejo v velikosti. Njihova velikost se povečuje od vratu navzdol. Diski, poleg majhnih sklepov na vretencih, omogočajo gibe hrbtenice naprej, nazaj in vstran. Med vretenci vsake ravni zapustijo hrbtenjačni kanal hrbtenjačni živci, in sicer po dva živca zapustita posamezno raven, eden na levi, drug pa na desni strani.
Hrbtenjača pravzaprav povezuje živčni sistem od možganov do ostalih delov telesa. Torej, od hrbtenjače vodijo živci do določenih delov telesa. Živci, ki se odcepijo na predelu vratu, oživčujejo obe roki, živci, ki se odcepijo v spodnjih predelih hrbtenice, pa obe nogi. Hrbtenica je sicer pri plodu upognjena konkavno, značilne krivine se pojavijo šele po rojstvu. Pri odraslem je hrbtenica v vratnem in ledvenem predelu upognjena konveksno naprej – vratna in ledvena lordoza v prsnem in križnem predelu pa nazaj.
Pri skoliozi lahko pride do neuravnotežene drže telesa. V tem primeru telo in glava visita na eno stran, občasno tudi naprej ali nazaj. Pri hudih enojnih skoliozah je v nekaterih primerih taka drža telesa zelo izrazita. Skolioze se v večini primerov odkrijejo dovolj zgodaj. Asimetrijo običajno najprej opazijo starši ali izbrani zdravnik, ki nato otroka napoti v specialistično ambulanto v nadaljnjo obravnavo. V redkih primerih pridejo na pregled k specialistom otroci z že zelo hudo skoliozo, večjo od 45 stopinj, ki jo je treba zdraviti operativno. Dobra stran sicer neprijetne nevšečnosti je, da v večini primerov otroci s skoliozo nimajo bolečin. Pri tistih redkih primerih, ki imajo bolečine, je treba najprej izključiti nastanek tumorjev ali vnetja. Skolioze, ki so večje od 45 stopinj, napredujejo tudi po končani kostni rasti, zaradi tega nastanejo tudi trajne posledice pri pljučni in srčni funkciji, poleg tega tudi bolečine zaradi hitrega razvoja degenerativnih sprememb v sami hrbtenici.
Poznamo nestrukturno skoliozo, ki označuje stransko ukrivljenost hrbtenice in lahko nastanejo zaradi nepravilne drže, draženja živca (pri diskus herniji), pri vnetjih, pri različni dolžini nog. Druga je strukturna skolioza, ki pomeni, da je poleg stranske ukrivljenosti prisotna še rotacija ali druge značilnosti deformacij, kot je recimo pri prirojenih skoliozah prisotna nezadostna razvitost vretenc. Slednja se naprej deli na idiopatske, ki so najpogostejše. Vzrok za nastanek ni znan.
Idiopatske skolioze so razdeljene na infantilne, ki nastanejo do tretjega leta starosti, juvenilne, ki nastanejo od tretjega do desetega leta, in adolescentne, ki nastanejo od desetega leta do zaključka kostne rasti. Strukturne skolioze so še nevromuskularne, ki so največkrat posledica cerebralne paralize, poškodb hrbtenjače ali tumorjev na živčnih strukturah, prirojene skolioze, ki nastanejo zaradi nepravilne rasti vretenc, skolioze pri nevrofibromatozi, skolioze kot posledica poškodb hrbtenice, skolioze kot posledica tumorskih obolenj …
Preberite tudi prispevek: Veste kaj je skolioza? – ABCzdravja.si
Razvoja večine skolioz se ne da nikakor preprečiti, lahko pa se preprečuje nadaljnje poslabšanje ukrivljenosti, kar je sicer odvisno od tipa skolioze. Potrebno je redno spremljanje (otroka) z opazovanjem asimetrije hrbta. V primeru hitrega napredovanja asimetrije hrbta je nujen zdravniški pregled. V primeru, da gre za skolioze od 20 do 45 stopinj, jih strokovnjaki zdravijo s steznikom in fizioterapijo. Pri skoliozah, večjih od 45 stopinj, je potrebno operativno zdravljenje. Pri otroku do petega leta je rast hrbtenice in prsnega koša najhitrejša, enako velja za razvoj pljuč. Rast omenjenih struktur se po tem obdobju bistveno upočasni in nato po desetem letu v času pubertete ponovno pospeši. Skolioza, ki se pojavi pred petim letom starosti, napreduje posledično hitreje, kar spremljajo večje deformacije prsnega koša. Zaradi tega lahko pride celo do zmanjšane pljučne funkcije.
Posledica nezdravljene ukrivljenosti hrbtenice v mladosti je seveda lahko tudi skolioza v odrasli dobi. Prav tako je možno, da se skolioza pri odraslih pojavi popolnoma na novo, tudi če v preteklosti posameznik ni imel tovrstne diagnoze. To imenujemo degenerativna skolioza. Če je denimo ena rama višja od druge ali posameznik opazi celo krivino hrbtenice oziroma vidne spremembe prsnega koša in je prisotna bolečina v hrbtenici, ima težave pri stoji in pokončnem sedenju …, je možna diagnoza – skolioza. Večinoma si lahko posameznik z degenerativno skoliozo pomaga s konservativnim zdravljenjem, če pa so težave vendarle prehude in vztrajajo dlje časa oziroma če gre za krivino, ki presega 40°, pa je potrebno kirurško zdravljenje.
Deformacijo hrbtenice oziroma skoliozo se torej zdravi konservativno ali kirurško, odvisno od diagnostike, pri kateri se med drugim vzame v obzir starost, pri kateri se pojavi, mesto nastanka in dejanski vzrok. Skolioza od 0 do 20 stopinj se opazuje, od 20 do 45 stopinj idiopatske in nevromuskularne skolioze se zdravi s steznikom in fizioterapijo. Stezniki so zelo različni. Pomembno je, da je prilagojen točno tistemu posamezniku, ki ga potrebuje, da se zlije z njegovim telesom. Trg ponuja tudi takšne steznike, ki so prijetnejši za uporabo. Na voljo so zelo prilagojeni stezniki (otroškemu) telesu, ustvarjajo manjši abdominalni pritisk in so skoraj neopazni. Na voljo so kakovostni materiali, med njimi polikarbonat, polietilen ali polipropilen, prav tako različne barve in vzorci.
Sodobna tehnologija omogoča 3D računalniško preslikavo telesa, ki je bolj natančna in za bolnika manj stresna od mavčnega odtisa. Včasih pa stezniki niso dovolj. Skolioze, večje od 45 stopinj, se – kot rečeno – zdravi kirurško, torej z operacijo. Z operativnim posegom želijo kirurgi doseči čim boljšo korekcijo ukrivljenosti, ta del hrbtenice tudi zatrdijo, zaradi ohranjanja funkcije hrbtenice želijo zatrditi čim manj vretenc. Pri konservativnem zdravljenju manjših skolioz z ortozami in fizioterapijo so po besedah Nikša Hera v večini primerov zelo uspešni. Kot pojasnjuje, ustavijo napredovanje ukrivljenosti in preprečijo potrebo po operaciji. Prav tako so v veliki večini primerov zelo uspešni tudi pri operacijah, čemur pritrjuje malo število revizijskih operacij.
A Največ otrok ima manjše krivine in sploh ne potrebujejo zdravljenja.
B Razvoja večine skolioz medicina še ne zna zaustaviti.
C Operativni posegi so večinoma uspešni, kar pomeni, da je število ponovnih operacij zelo majhno.