Prejšnji teden je iz Svetovne zdravstvene organizacije prišla spodbudna novica: število okužb z novim koronavirusom na svetovni ravni pada že sedem tednov zapored, kar je najdaljše obdobje upada od začetka pandemije. A nevarnosti še ni konec, opozarja generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Za globalnim upadom se namreč skriva skrb vzbujajoče povečanje števila okužb in smrti v določenih državah, zlasti v Afriki.

Ob tej priložnosti nas je zanimalo, kakšno je stanje na domačih tleh, govorili pa smo tudi z ustanoviteljem Sledilnika, spletnega portala, na katerem so zbrani aktualni statistični podatki o stanju epidemije v Sloveniji, Lukom Renkom.

Avtorica: Alja Možej

Epidemije je konec, a določeni ukrepi ostajajo

Tudi na domačih tleh smo bili v preteklem tednu priča številnim razveseljujočim novicam. Tako se je pretekli teden zgodil dan, ko smo bili v Sloveniji prvič po oktobru 2020 brez smrtnih žrtev zaradi covida-19. Od 16. junija dalje pa prvič po 19. oktobru 2020 v Sloveniji ni razglašena epidemija. Kljub razglasitvi konca epidemije pa še naprej veljajo določeni epidemiološki ukrepi. Med drugim so še vedno obvezne zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih pa tudi na prostem, kjer ni možno vzdrževati medsebojne razdalje 1,5 m. Prav tako še naprej v veljavi ostajata obvezno razkuževanje rok in t. i. pravilo PCT.

Aktualne informacije o tem, kateri ukrepi navkljub razglasitvi konca epidemije še naprej ostajajo v veljavi, najdete na Sledilniku: https://covid-19.sledilnik.org/sl/restrictions.

Po novem je možno tudi cepljenje brez naročanja

Po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka bi bila epidemiološka slika brez cepljenja proti covidu-19 danes bistveno hujša. Krek je še dodal, da je zaradi narave virusa, ki se zelo dobro prilagaja okolju, težko napovedati jesenski potek epidemije. Ta naj bi bil odvisen predvsem od novih različic virusa ter od stopnje precepljenosti prebivalstva. Da bi povečali slednjo, so v Sloveniji v preteklem tednu v vseh cepilnih centrih omogočili možnost cepljenja brez naročanja.

Dnevno osvežene podatke o cepljenju v Sloveniji najdete na Sledilniku: https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats#vaccination-chart.

Zanimivi so tudi rezultati raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, izvedene med 11. in 14. junijem letos, ki kažejo, da v Sloveniji delež tistih, ki se verjetno ne bodo cepili, znaša 19 %, delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili, pa je 20-odstoten. Kar pomeni, da se je oz. se namerava cepiti približno 60 % prebivalstva.

Od 1. julija dalje v veljavi evropsko digitalno covidno potrdilo

Še ena novost preteklega tedna je podpis uredbe o evropskem digitalnem potrdilu. Ta bo začela veljati 1. julija, njen namen pa je olajšati potovanja v Uniji v času pandemije. Digitalno covidno potrdilo bo dokaz, da je imetnik bolezen prebolel, ima negativni test na okužbo ali pa je cepljen proti covidu-19. Brezplačno potrdilo bo bodisi v papirnati bodisi digitalni obliki na voljo v vseh jezikih Unije. Uredba bo pričela veljati 1. julija, veljala bo eno leto, omogoča pa šesttedensko postopno uvajanje za članice, ki za izdajo potrdil potrebujejo določen čas. V Bruslju so še dejali, da imajo pravico do prostega gibanja tudi vsi Evropejci brez potrdila, bo pa potrdilo potovanja olajšalo.

Podatki so ključnega pomena za obvladovanje epidemije

Pravzaprav že kar na samem začetku prvega vala epidemije, marca 2020, je Luka Renko, sprva iz radovednosti in osebne potrebe po tem, da bi bili podatki o epidemiji na voljo v neki urejeni in uporabni obliki, pričel z zbiranjem podatkov o številu okužb in obolelih v razpredelnici ter z opazovanjem njihove eksponentne rasti. Ko je svoja dognanja delil po družbenih omrežjih, se mu je kaj hitro pridružilo več podobno mislečih posameznikov in rodil se je Sledilnik: spletna stran in projekt, v katerem prostovoljno deluje med 40 in 150 ljudi, ki dnevno zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju novega koronavirusa v Sloveniji. »Sledilnik je nastal kot neka odprta skupnost ljudi z zelo različnimi multidisciplinarnimi znanji, ki pa vsi zagovarjamo podatkovno odličnost,« jedro Sledilnika, danes osrednjega spletnega portala, kjer najdemo najrazličnejše aktualne informacije o epidemiji na enem mestu, opiše Luka.

Kreatorji Sledilnika podatke dnevno zbirajo iz različnih javno dostopnih virov, kot so NIJZ, Vlada RS, Ministrstvo za zdravje itn., iz administrativnih virov zdravstvenega sistema, kot so UKC Ljubljana, UKC Maribor, UK Golnik in drugi, virov Civilne zaščite ter iz nacionalnih in lokalnih medijev. Tako pridobljene podatke validirajo in preoblikujejo v obliko, primerno za vizualizacije in predstavitev javnosti, pa tudi za nadaljnje delo pri razvoju modelov in napovedi.

V skupnosti verjamejo, da so pravilno zbrani in ažurno ter transparentno objavljeni podatki kritičnega pomena za učinkovit odziv sistemov javnega zdravja. Kar potrjujejo tudi izkušnje držav, kjer jim je virus uspelo najbolj zajeziti. Šele tako objavljeni podatki so namreč temelj za razumevanje dogajanja, aktivno samozaščitno ravnanje ljudi ter sprejemanje nujnosti ukrepov.

Kaj vse lahko izvemo na Sledilniku?

Na Sledilniku najdemo informacije, kot so: število testiranih (PCR, HAT), novih primerov obolelih, polno cepljenih, hospitaliziranih, v intenzivni terapiji ter umrlih na določen dan; graf sedemdnevnega povprečja; graf s primerjavo po dnevih v tednu; grafa, ki prikazujeta testiranje in cepljenje skozi čas; graf potrjenih primerov po regijah skozi čas; zemljevid in število primerov po občinah; podatke o primerih in stanju po šolah in vrtcih po državi; grafa hospitaliziranih in tistih na intenzivni terapiji skozi čas; prikaz potrjenih primerov po starostnih skupinah; podatke o umrlih skozi čas in presežnih smrtih; tedenski pregled primerov v zdravstvu in domovih za starejše občane; pregled virov in lokacij okužb ipd.

Za nami je drugi val epidemije – kaj smo se naučili?

Na vprašanje, kaj so se iz do sedaj zbranih podatkov naučili, Renko odgovarja: »Urejeni podatki nam omogočajo boljše razumevanje razmer, pa tudi razvoj napovedi modelov, s katerimi si lahko pomagamo in sprejemamo boljše odločitve. Naši podatki so, npr., omogočili zelo zanesljive napovedi zasedenosti bolnišničnih postelj in enot intenzivne terapije. S pomočjo podatkov se lahko bolj natančno informiramo glede stopnje tveganja v svojem lokalnem okolju, prav tako lahko sledimo izbruhom v domovih za upokojence ali posameznih krajih.

Generalno gledano nam torej podatki omogočajo širši vpogled v razvoj epidemije.« Po drugi strani pa Renko osebno meni, da smo se, kar se tiče pravočasnega ukrepanja, iz podatkov naučili premalo. »Bili smo priča zelo hitremu ukrepanju v prvem valu, ki je bilo morda celo posledica nekega strahu pred neznanim, nismo pa tega znanja znali uporabiti za drugi val. Občutek imam, da eksponentne funkcije še vedno ne razumemo, ko gre za majhne številke. Lani avgusta se nam namreč številke niso zdele skrb vzbujajoče, ker so bile majhne, čeprav smo imeli v avgustu zelo hitro eksponentno rast. Kljub temu smo v september vstopili precej brez zadržkov in so nam posledično zadeve zaradi poznih ukrepov hitro ušle izpod nadzora. Tukaj je problem v teh majhnih številkah, ki pa zaradi hitre eksponentne rasti zelo hitro postanejo neobvladljive, kar se je pokazalo v drugem valu.«

Dnevno sodelujejo z bolnišnicami, nekoliko manj s strokovno skupino za covid-19

Renko je izjemno zadovoljen nad odzivom intenzivnih oddelkov v bolnišnicah. Z vodjami le-teh namreč dnevno sodelujejo in si izmenjujejo podatke, ekipa Sledilnika pa tudi pripravlja zbirno poročilo za vodstva bolnišnic. Podobno so avtorji Sledilnika nemudoma, že marca 2020, vzpostavili komunikacijo s strokovno skupino za covid-19, saj so želeli odpraviti nekatera neskladja v podatkih. To je bilo tudi doseženo, do realizacije njihovih kasnejših prizadevanj za vzpostavitev bolj poglobljenega, vsebinskega sodelovanja s skupino in ministrstvom, predvsem na področju modeliranja, pa, žal, ni prišlo.

Arhivirani podatki bodo na voljo raziskovalcem

Kreatorji Sledilnika podatke dnevno nadgrajujejo, po koncu epidemije pa bodo poskrbeli, da bodo podatki primerno arhivirani in na voljo raziskovalcem za prihodnje epidemije. »Vsekakor si želimo, da bi se iz te epidemije na podlagi podatkov naučili, kako lahko kot država in skupnost ukrepamo hitro in učinkovito. Ker zagotovo to ne bo zadnja epidemija,« zaključi Renko.

ABC

A Od 16. junija dalje prvič po 19. oktobru 2020 v Sloveniji ni razglašena epidemija.

B V Sloveniji se po rezultatih ankete namerava cepiti približno 60 % prebivalstva.

C Od 1. julija dalje bo v veljavi evropsko digitalno covidno potrdilo.