Način prehranjevanja pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika v vseh življenjskih obdobjih, še celo pred spočetjem je pomembno, kako se prehranjujeta bodoča starša. Kaj natančno potrebuje dojenček za zdrav razvoj in rast, smo vprašali asist. Nežo Lipovec, mag. inž. preh., in doc. dr. Evgena Benedika, univ. dipl. inž. živ. tehnol., oba zaposlena na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtorica: Katja Štucin

Na razvoj otročička lahko vpliva marsikateri dejavnik, absolutno tudi že sam način prehranjevanja nosečnice. »Prehrana matere vpliva na sam razvoj zarodka oziroma ploda, zato je ključnega pomena, da ima nosečnica pestro in uravnoteženo prehrano, saj s tem zagotovi zadosten vnos vseh hranil. Če je nosečnica na medicinsko predpisani dieti (celiakija, laktozna intoleranca, alergije ipd.) ali na medicinsko nepredpisani dieti (veganski način prehranjevanja ipd.), se svetuje pogovor s kliničnim dietetikom, s katerim njeno prehrano v okviru danih omejitev čim bolj optimizirata,« izpostavljata sogovornika asist. Neža Lipovec in doc. dr. Evgen Benedik. Poudarjata dejstvo, da bolj kot se omejuje nabor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil. Posledično je lahko (hudo) moten tudi sam razvoj zarodka oziroma ploda. Torej je za zdrav razvoj posameznika še kako pomembna prehrana, tako pred rojstvom kot po njem.

V pomoč so lahko tudi smernice

V Sloveniji imamo že kar nekaj časa določene smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Trenutno so v temeljiti prenovi, ki jo vodi NIJZ. »V nove smernice bo vključeno kar nekaj novosti, predvsem glede uvajanja dopolnilne hrane. Z uvajanjem pričnemo okoli šestega meseca starosti, ko je dojenček na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano (opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust ipd.). Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom začnemo z uvajanjem prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem dopolnilne hrane predolgo (po 26. tednu starosti), saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja pretlačenih živil oziroma živil v koščkih.

Za uvajanje dopolnilne hrane izbiramo lokalna in sezonska živila, dojenčku hrane ne solimo, sladkamo, izogibamo se medu, morskim sadežem, gobam, surovim in toplotno neobdelanim živilom živalskega izvora (surovo mleko, meso, jajca ipd.) ter kravjemu mleku kot samostojnemu obroku (dovoljene so manjše količine do približno 1 dl mleka dnevno oziroma ustrezne količine jogurta ali skute). Prehranskim alergenom (jajca, mleko, pšenica, oreščki ipd.) se ne izogibamo in jih v dojenčkovo prehrano vključimo pred prvim letom starosti,« svetujeta strokovnjaka in dodajata, da se morajo starši v primeru družinskih obremenitev s prehranskimi alergijami o uvajanju posameznih alergenih živil posvetovati s pediatrom.

Dojenček naj uživa mleko

Materino mleko

Prvih šest mesecev je priporočljivo, da je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V primeru, da iz kakršnega koli razloga izključno dojenje ali hranjenje dojenčka z izbrizganim materinim mlekom ni mogoče, bodisi zaradi mame bodisi zaradi dojenčka, se dojenčka hrani z ustrezno mlečno formulo. Na trgu jih je mnogo, tako da se lahko starši sami odločijo, katero bodo izbrali za svojega malčka. Če je dojenje možno, se z njim seveda nadaljuje tudi po dopolnjenem šestem mesecu starosti, dokler to ustreza materi in otroku. Ob tem se mnogim staršem poraja vprašanje, ali dojenček potrebuje kakšne dodatke v primeru, da ga mamica doji.

»V primeru, da je dojenček zdrav in izključno dojen, mama pa uživa pestro in uravnoteženo prehrano, ne potrebuje nikakršnih dodatkov, le vitamin D,« sta jasna sogovornika. Dojenček ne potrebuje niti vode niti prekuhane vode ali kakršne koli druge pijače.

»Pogosto starši, predvsem v obdobju prvih treh mesecev življenja, ko imajo otroci krče oziroma kolike, uporabijo tako imenovane vetrovne kapljice, ki so večinoma pripravljene na osnovi sladkorja, zaradi katerega se dojenček za kratek čas tudi umiri. Uporabo omenjenih kapljic toplo odsvetujemo, ker dojenčka z njimi navajamo na sladek okus in posledično, ko pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane, dojenček hrepeni po sladkem okusu. Na drugi strani so ti krči pogosto popolnoma normalen del razvoja dojenčka. Prav tako pojavnost krčev v večini primerov ni neposredno povezana s prehrano doječe matere, zato se vsem doječim materam svetuje pestra in uravnotežena prehrana, ki vključuje tako svežo pripravljeno zelenjavo in okisano solato kot sveže sadje.«

Mlečne formule

Seveda pa obstaja verjetnost, da tako dojenje kot tudi črpanje materinega mleka ni mogoče. Razlogov je lahko več. V takšnih primerih uporabimo nadomestke materinega mleka oziroma mlečne formule. Preden se odločimo za ta korak, se je po besedah asist. Neže Lipovec in doc. dr. Evgena Benedika smiselno pogovoriti z brezplačnimi IBCLC (International Board of Lactation Consultant Examiners) svetovalkami za dojenje, saj s svojim znanjem in izkušnjami lahko zelo dobro in kakovostno svetujejo, kaj se še da storiti, da bo dojenje lažje steklo. Prav tako se je v primeru črpanja materinega mleka ali posluževanja mlečnih formul dobro podrobneje informirati o tem.

»Kadar pa uporabljamo mlečne formule, je treba skrbno prebrati navodila za njihovo pripravo in se po njih tudi ravnati, saj lahko sicer vsebina v steklenički kaj kmalu postane pravo gojišče za različne mikroorganizme, ki lahko resno ogrozijo zdravje vašega dojenčka.« Ob hranjenju z mlečnimi formulami sicer zdrav dojenček prav tako ne potrebuje nikakršnih dodatkov razen vitamina D.

Kravje mleko se strogo odsvetuje

Včasih so naši predniki dojenčkom res nudili kravje mleko, vendar so s tem resno ogrozili njihovo zdravje. Znanje, ki ga imamo zdaj, je jasno, kravje mleko nikakor ne sme biti nadomestek za materino mleko človeškemu potomcu. »Kravje mleko je namenjeno kravjim mladičem – teličkom. Posledično je tudi kemijska sestava kravjega mleka popolnoma drugačna od materinega mleka. Za primerjavo, od telička se pričakuje, da svojo telesno maso potroji v treh mesecih, medtem ko dojenček svojo telesno maso potroji v 12 mesecih,« sta odločna strokovnjaka, ki povesta še, da se sicer kravje mleko pogosto uporablja kot osnova za pripravo nadomestkov materinega mleka, vendar je njihova sestava kemijsko prilagojena tako, da je čim bolj podobna sestavi materinega mleka.

Najpomembnejše za zdrav razvoj in rast našega dojenčka

Prehrana je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih, saj vpliva na kakovost življenja posameznika. Za našega dojenčka je ključnih nekaj dejstev, ki jih ob zaključku še enkrat povzemata asist. Neža Lipovec in doc. dr. Evgen Benedik. Oba svetujeta, da naj bo prvih šest mesecev dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V primeru, da to ni mogoče, se dojenčka hrani z ustrezno mlečno formulo. Če je dojenček izključno dojen, kar pomeni, da uživa izključno materino mleko in je zdrav, ne potrebuje dodatne tekočine, ne glede na zunanje vremenske razmere.

Če je dojenček dohranjevan ali hranjen z nadomestki materinega mleka, se mu v vročih poletnih mesecih kot vir dodatne tekočine lahko ponudi tudi voda. V nobenem primeru pa jim ne ponujamo sladkanih ali drugih čajev oziroma sokov. Okoli šestega meseca dojenčkove starosti začnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Izbiramo lokalna in sezonska živila. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom začnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti dojenčka. Z dojenjem nadaljujemo tudi po dopolnjenem šestem mesecu dojenčkove starosti vse do drugega leta ali dlje, dokler to ustreza materi in otroku.

ABC

A Prehrana matere vpliva na razvoj ploda, zato je pomembno, da ima nosečnica pestro in uravnoteženo prehrano.

B Dojenčkov ne smemo hraniti s kravjim mlekom.

C Zdrav dojenček ne potrebuje nikakršnih prehranskih dodatkov, razen vitamina D.