Vas morda že dlje časa mučijo nepojasnjena utrujenost, občutek slabotnosti in vas daje omotica? Se zadihate že ob manjših naporih in vas celo boli v prsih? Obisk pri zdravniku ne bo odveč, vzrok za vaše slabo počutje je lahko tudi slabokrvnost ali z drugo besedo anemija.

Avtorica: Adrijana Gaber

Slabokrvnost nastopi takrat, ko je v krvi močno znižana koncentracija hemoglobina ali ko se v krvi pojavljajo spremenjene, nenavadne oblike hemoglobina. Hemoglobin je barvilo, ki omogoča prenos kisika po krvi. Ker se po krvi prenaša premalo kisika, je motena oskrba tkiv in organov, ki ga za delovanje nujno potrebujejo.

Kateri so poglavitni simptomi anemije? Na prvem mestu je, kot rečeno, utrujenost, slabotnost, omotičnost. Pojavijo se bledica obraza, razbijanje srca in bolečine v prsih. Že ob najmanjših naporih pride do zadihanosti, pogosti pa so tudi glavoboli. Drugi simptomi so še krhki in sploščeni nohti, gladek in pordel jezik, razpoke kože v ustnih kotičkih. Pa tudi zaspanost, šumenje v ušesih, hiter srčni utrip, otežena koncentracija, prebavne motnje, motnje menstrualnega cikla, spolna nemoč. Značilna je bledica kože in sluznic, tudi šum nad srcem je lahko prisoten. Pri anemijah zaradi bolezni kostnega mozga so lahko hkrati povečane bezgavke, jetra in vranica.

Pogosto spremlja druge bolezni

Vzroki anemije so različni, nekateri so dedno pogojeni, drugi pa posledica zunanjih dejavnikov. Slabokrvnost se lahko pojavi kot samostojna bolezen, pogosteje pa spremlja druge kronične bolezni. V osnovi vzroke lahko delimo v dve veliki skupini: v prvi skupini je motena tvorba eritrocitov ali hemoglobina. Ta je lahko podedovana ali pridobljena. Eritrociti ne nastajajo iz naslednjih razlogov: bolezni krvnega mozga, pomanjkanja snovi za tvorbo eritrocitov (železa, folne kisline ali vitamina B12). Vzrok za moteno nastajanje eritrocitov so lahko tudi motnje v delovanju nekaterih organov ali žlez (ledvic ali ščitnice) ali pa podedovane motnje. V drugi skupini vzrokov je prehitro izginevanje eritrocitov iz krvi. Hemoglobin izgineva iz telesa zaradi hemolize (eritrociti imajo prekratko življenjsko dobo) ali pa krvavitve, ki je lahko zunanja ali notranja (pri ženskah npr. menstruacija).

Slabokrvnost pri ženskah

Slabokrvnost pri ženskah je pogostejša pri tistih z močnimi, dolgotrajnimi ali pogostimi menstruacijami. Pogosta je tudi pri ženskah, ki so že večkrat rodile, ter pri ženskah z neustrezno prehrano ali kroničnimi boleznimi prebavil (hemeroidi, čir, zgaga) ali ledvic. Pogostejša je v času nosečnosti, po porodu in med dojenjem.

Pri zdravih nosečnicah se razvije fiziološka anemija in vrednosti hemoglobina so nižje kot običajno. Nosečnice imajo tudi nižji krvni tlak. Zato se jim pogosteje vrti in so bolj zaspane. Če vrednosti hemoglobina preveč padejo in se razvije težka anemija, se poveča tveganje za resne zaplete, zato vsaki nosečnici vsaj trikrat v nosečnosti preverijo vrednost hemoglobina v krvi. Več možnosti za zaplete je, če ima nosečnica že v prvem trimesečju nizke vrednosti hemoglobina. Takšna nosečnica se slabo počuti in ima povečano tveganje za spontani splav, zastoj v rasti ploda in prezgodnji porod, pogosto pride tudi do večje izgube krvi med porodom. Večina zdravih nosečnic naj bi dobila dovolj železa s prehrano. Kljub temu Svetovna zdravstvena organizacija od leta 2015 priporoča dodajanje železa in folne kisline k prehrani nosečnic. Če so kljub temu vrednosti hemoglobina prenizke, nosečnici predpišejo železo v tabletah ali sirupu ter vrednosti hemoglobina kontrolirajo pogosteje.

Pri dojenčkih

Materino mleko ima manj železa od kravjega, a se bolje vsrka. Razlogi za nastanek slabokrvnosti pri dojenčkih so odsotnost dojenja kot tudi prehrana dojenčka s kravjim mlekom. Pomanjkanje železa se razvije šest mesecev po rojstvu, če mešana prehrana ne zagotavlja dovolj železa, ki ga je mogoče absorbirati, do česar lahko pride celo pri tistih dojenčkih, ki uživajo izključno materino mleko.

Pri otrocih in mladostnikih

Pri otrocih in mladostnikih je prav pomanjkanje železa najpogostejši vzrok za slabokrvnost. Otrok je bled, utrujen, vrtoglav, šibek; zdravniki rečejo, da je anemičen. Otroci in mladostniki, ki se ukvarjajo s športom, močneje izgubljajo železo kot njihovi manj telesno dejavni vrstniki. Pri športnikih je torej potrebno redno pregledovati kri. Ob pomanjkanju železa je pri nas drugi najpogostejši razlog za slabokrvnost pri otrocih in mladostnikih pomanjkanje vitamina B12. Ta se nahaja samo v hrani živalskega izvora, največ ga je v mesu in mleku. Drugi vzroki za anemijo so redkejši.

Pri starostnikih

Pri starostnikih se slabokrvnost najpogosteje pojavi po krvavitvah iz prebavne cevi. To se lahko kaže tako, da bolnik bruha kavni vsebini podobne vsebine ali tudi kri, odvaja črno, smolnato blato ali celo kri. Možne so tudi prikrite krvavitve v prebavilih. Krvavitve v zgornji prebavni cevi največkrat povzročijo ulkusna bolezen, spremembe sluznice zgornjih prebavil in požiralnika. Krvavitve iz spodnjega dela prebavil pa so najpogosteje posledica divertiklov, hemoroidov, polipov in tumorjev.

Premalo železa v krvi

Slabokrvnosti botruje pomanjkanje železa v skoraj polovici primerov. Železo je v kosteh, mišicah, jetrih, največ pa ga je v rdečih krvničkah. Najdemo ga v naslednjih živilih: govejih, telečjih in piščančjih jetrih, govejem mesu, pa tudi soji, tunini, figah, ostrigah, ajdovi kaši, bučah, leči, špinači, regratu, mandljih in suhem sadju. Veliko železa je tudi v polnozrnatih žitaricah, zeleni listnati zelenjavi, semenih, stročnicah, kalčkih, orehih in algi spirulini.

Do pomanjkanja železa lahko pride, če je njegov vnos s hrano premajhen (ob nezadostnem uživanju mesa), ob izgubi krvi (operacije, črevesna obolenja, močne menstrualne krvavitve …), pri povečanih potrebah po železu (otroci, nosečnice, doječe matere) in pri moteni absorpciji v tankem črevesu (celiakija …).

Kako ugotavljajo slabokrvnost?

Za ugotavljanje slabokrvnosti in tega, kakšna je, je treba opraviti laboratorijske preiskave krvi. Osnovna laboratorijska preiskava je hemogram ali krvna slika. Z dodatnimi preiskavami krvi ugotavljajo koncentracijo železa v telesu, morebitno okvaro jeter in ledvic, določa pa se tudi koncentracija folne kisline in vitamina B12. Kadar sumijo na bolezen kostnega mozga, opravijo še punkcijo kostnega mozga.

Zdravljenje

Zdravljenje poteka različno in je odvisno od vzroka slabokrvnosti, pa tudi od težav, ki pestijo bolnika, in tega, kakor hitro so nastale. Če je vzrok pomanjkanje železa, je najprej treba ugotoviti razlog za njegovo pomanjkanje, železo pa tudi nadomestiti s preparati. Za nadomeščanje železa so na voljo pripravki z železom v obliki tablet, sirupov in intravenski pripravki. Zdravljenje s tabletami ali sirupi traja zelo dolgo časa, po navadi več mesecev. Infuzije železa so primerne takrat, kadar je zaloge železa treba nadomestiti hitro ali kadar železa ni mogoče absorbirati s peroralnimi pripravki. Transfuzija krvi je potrebna takrat, ko gre za hudo anemijo ali pa je do nje prišlo hitro in bolniku povzroča resne težave, še zlasti ob pridruženih drugih bolezenskih stanjih.

Pri jemanju železovih preparatov moramo biti pozorni

Hkrati jemljimo vitamin C (sveže iztisnjen pomarančni sok, pastile), saj ta pospešuje absorpcijo železa iz črevesja. Pri jemanju preparatov upoštevajmo proizvajalčeva navodila. Večino preparatov je treba jemati na prazen želodec za boljšo absorpcijo. Odsvetuje se sočasno jemanje preparatov, ki vsebujejo kalcij, magnezij, vitamin E, cink, mangan, ti namreč zavirajo absorpcijo železa. Čaj in kava prav tako zavirata njegovo absorpcijo. Ob jemanju železa pogosto pride do zaprtja. Pomagamo si lahko s tem, da pijemo veliko tekočine. Ob jemanju preparatov železa se lahko blato obarva črno, vendar to ne predstavlja nevarnosti. Hkrati z železovimi pripravki ne smemo jemati določenih zdravil, na primer tistih za zmanjšanje izločanja želodčne kisline (antacidov) – med zaužitjem enih in drugih naj mineta vsaj dve uri, bolje pa štiri ure.

Vsrkavanje železa zmanjšajo tudi zdravila za zdravljenje parkinsonove bolezni, sindroma nemirnih nog, zdravila za zdravljenje zmanjšanega delovanja ščitnice, golše in ščitničnega raka. Zato tudi pri jemanju teh zdravil upoštevamo časovni razmik.

Vrednosti hemoglobina

Kakšne so normalne vrednosti hemoglobina? V krvni sliki je vrednost hemoglobina označena s K-hemoglobin in pri moških se normalne vrednosti gibljejo od 140 do 180 g/L, pri ženskah pa od 120 do 160 g/L. Kadar je koncentracija hemoglobina med spodnjimi okvirnimi vrednostmi in koncentracijo 100 g/l, gre za anemijo lahke stopnje, pri koncentraciji med 70 in 100 g/l gre za srednje težko anemijo, vrednosti pod 70 g/l pa kažejo na težko anemijo.

ABC

A Slabokrvnost pogosto spremlja nekatere kronične bolezni.

B Pogost vzrok za slabokrvnost pri otrocih in mladostnikih je pomanjkanje vitamina B12.

C Pri jemanju železovih preparatov upoštevajmo proizvajalčeva navodila.