Iščite po prispevkih
Avtorica: Adrijana Gaber
Kje so meje laserja? Nekateri menijo, da nikoli ne bo povsem zamenjal skalpela. Nekateri drugi pa so prepričani, da bo laserski nož v prihodnosti z razvojem povsem zamenjal skalpel. Na začetku so menili, da so laserji najučinkovitejši predvsem na lažje dosegljivih, zunanjih delih telesa, kot so koža, ušesa, usta, oči in nos. Z napredkom pri razvoju laserskih tehnik, ki se uporabljajo pri kirurgiji in raziskovanju notranjosti, pa so ga začeli uporabljati tudi pri operacijah v notranjosti telesa.
Poglejmo, kje vse se v zdravstvu laser danes uporablja.
Laserski nož je v kirurgiji v določenih primerih zamenjal običajni kirurški skalpel. Katere so prednosti laserske kirurgije? Zelo pomembna prednost je ta, da je svetlobni žarek vedno enakomeren: ves čas oddaja enako količino energije. To pomeni, da je ob pomikanju globina reza ves čas enaka. Pri uporabi skalpela se namreč lahko zgodi, da kirurg na nekem mestu zareže pregloboko. Druga prednost je ta, da vroči svetlobni snop sproti zapira rano (to velja še posebej pri manjših krvnih žilah, npr. tistih v koži ali pri zdravljenju globoke zobne gnilobe). Laserski žarek ob rezanju tkiv namreč zaustavlja krvavitev in izgube krvi so manjše, manjše je tudi otekanje pacientov po posegu. Ker celice tkiva niso dobri prevodniki toplote, koža ali drugo tkivo v bližini laserskega vreza ne postane pretirano vroče in ga žarek zato ne poškoduje. To je še posebej pomembno, ko mora kirurg operirati na zelo majhnem območju, obkroženim z zdravim tkivom ali organi.
Laserji se vedno pogosteje uporabljajo pri čiščenju plaka oziroma oblog v stenah arterij, tudi srčnih. Po klasični metodi odstranjevanja oblog na koronarnih žilah običajno odprejo prsni koš in opravijo več vrezov, tak poseg je pogosto tvegan. Z laserskim snopom se obloge dobesedno izžgejo (skrajšano ime posega je laserska angioplastika).
Laser pa je uporaben tudi pri zdravljenju krčnih žil (ohlapnih ven). Laserska operacija krčnih žil ima številne prednosti pred klasično operacijo krčnih žil.
Opravi se ambulantno, v lokalni anesteziji in blagi sedaciji. Izognemo se zapletom, ki se lahko pojavijo pri splošni ali regionalni anesteziji. Uporaba ultrazvoka med operacijo omogoča zaporo vseh okvarjenih ven in perforatorjev, zdrave žile pa ostanejo neprizadete. Izguba krvi med operacijo je manjša, prav tako tudi poškodba tkiv med posegom. Okrevanje po posegu je zato relativno hitro in nezahtevno, pacient pa po posegu prične takoj hoditi, tudi hospitalizacija ni potrebna.
V oftalmologiji laserska kirurgija dosega pomembne uspehe. Razlog za učinkovitost zdravljenja z laserskimi žarki je tudi v zgradbi roženice. Ta prepušča svetlobo v notranjost oči, tudi lasersko svetlobo, žarek je zato ne poškoduje. S pomočjo laserja se lahko med drugim popravi kratkovidnost, uporablja se pri zdravljenju odstopa mrežnice, pri zdravljenju očesnega glavkoma ter pri diabetični retinopatiji (spremembe na očesnem ozadju).
Laserske operacije oči omogočajo delno ali popolno odpravo odvisnosti od očal in kontaktnih leč. Korekcija vida z laserjem je ambulantni operativni poseg, pri katerem s hladnim žarkom svetlobe preoblikujejo površino roženice, s čimer dosežejo izboljšanje ostrine vida. S pulzirajočo svetlobo nežno posnamejo mikroskopsko majhno količino tkiva in tako preoblikujejo zakrivljenost roženice, kar omogoča jasnejše fokusiranje svetlobe na mrežnico.
Z laserji se v zobozdravstvu izvajajo preparacije zobnih kron, zelo natančno se lahko odstranjuje karies, to pa zato, ker je na območju zobne gnilobe vsebnost vode večja kot v območju zdravega zobnega tkiva.
Zgradba kariesa je precej mehkejša od sklenine zoba. Laser se tako nastavi na jakost, ki je ravno dovolj močna, da odstrani le poškodovano tkivo, na sklenino pa nima vpliva. Prednost uporabe laserja je nedvomno tudi v tem, da ne povzroča bolečine in se zato lahko izognemo uporabi anestetikov.
Kje še lahko v zobozdravstvu zdravijo z laserjem? Z njim se uspešno sterilizirajo koreninski kanali. Učinkovit je pri zdravljenju bolezni dlesni. Z laserjem lahko preoblikujejo dlesen ali tudi odstranijo del tkiva, ki ga je treba pregledati.
Uporablja se še pri beljenju zob in pri zalivanju fisur (razpok) v zobu.
Nožnica postane ohlapna, ker se kolagen v njeni steni poškoduje in postara zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti in po menopavzi ter mehanskih sprememb predvsem po vaginalnem porodu. Nožnica postane ohlapnejša in posledično spolnost manj zadovoljujoča. Z laserjem in njegovim fototermalnim delovanjem se sproži preoblikovanje kolagena, njegovo obnavljanje in tvorba novega kolagena. Posledično se kolagen odebeli, stena nožnice se skrči po vsej svoji dolžini.
Pred posegom se opravi ginekološki in ultrazvočni pregled ginekoloških organov. Poseg poteka brez bolečin, posebne priprave niso potrebne. Po posegu se pacientka lahko vrne v svoje običajno življenje. Lahko se zgodi, da se po posegu pojavijo blagi krči v nožnici in prozoren izcedek, ki traja dva do tri dni. Večinoma zadošča en poseg, ki ga po potrebi ponovijo.
Zaradi naravnega propadanja kolagena, do katerega pride z leti, je potrebna ponovitev posega čez dve do pet let, kar je odvisno od starosti pacientke, začetnega stanja, kakovosti tkiva.
Preberite tudi: Lasersko zdravljenje stresne urinske inkontinence – ABCzdravja
Laser se uporablja tudi pri posegu glajenja kože, ki je priljubljen kozmetični postopek in lahko pomaga pri pomlajevanju kože ter zmanjšanju vpliva sonca, staranja in drugih kožnih nepravilnosti. Laserska svetloba se absorbira v molekulah vode v zgornjih plasteh kože. Zgornje plasti kože, to so povrhnjica in del usnjice, ob tem izparijo, hkrati pa se spodnje plasti kože spodbudi k obnovi, začne se odlagati nov kolagen in krčenje obstoječih kolagenskih vlaken. Tako se doseže nekirurški “lifting” oziroma zatezanje kože. Bistvena prednost glajenja kože z laserjem je, da je možno zelo natančno kontrolirati debelino tkiva, ki ga med posegom odstranijo in tako se dosežejo natančni učinki in bistveno zmanjša možnost stranskih učinkov.
Laser omogoča tudi natančno in učinkovito odstranjevanje povrhnjih sprememb oziroma benignih rašč na koži. Na ta način dandanes lahko gladijo gube, brazgotine, odstranjujejo nekatere vrste kožnih tumorjev, odstranjujejo milije, odstranjujejo določene spremembe na koži, nastale zaradi pretiranega sončenja, starostne bradavice in nekatere druge kožne spremembe. Z laserji lahko presajajo lase ali precizno režejo tkivo – dermatokirurški posegi.
Zdravijo pa se tudi strije. Laserski žarek povzroči v rdečih žilicah v strijah oziroma brazgotinah, da pobledijo in se ob tem tudi do neke mere zmanjšajo, skrčijo, lahko celo izginejo. Po posegu je koža na zdravljenem predelu dodatno pordela in nekoliko otekla, vendar to izgine po nekaj dneh.
Večina starostnih lis je posledica prekomernega izpostavljanja UV-žarkom. Tudi pigmentne lise se lahko odstranijo z laserjem. Učinkovitost posega je odvisna od tega, koliko pigmentiranih lis ima oseba, kako temne so, kakšna je njihova debelina, kje v koži se pigment nahaja. Po posegu se občuti na koži nekoliko žgoč občutek kot pri blagih sončnih opeklinah, predhodne lise začasno potemnijo, na površini se pojavi temnejša luska, redko krastica. Včasih je po posegu potrebno uporabiti antibiotično kremo. Po nekaj dneh, največ desetih, se temneje obarvane lise odluščijo. Nekaj tednov se je treba izogibati izpostavljanju soncu.
Izkušen dermatolog pred posegom kožo temeljito pregleda s pomočjo dermatoskopa. Ne sme namreč spregledati prekanceroz ali še huje, melanoma, saj bi to lahko privedlo do usodnih posledic.
Največkrat nastajajo kot posledica staranja kože, lahko pa so tudi posledica nosečnosti, poroda, jemanja kontracepcijskih tablet, nadomestnega estrogenskega zdravljenja, sončenja, kožnega obolenja imenovanega rozacea ali celo zdravljenja s hormonskimi mazili ali kremami, ki vsebujejo kortikosteroide. Drobne razširjene žilice so rožnato obarvane in jih najpogosteje opažamo na obrazu in spodnjih okončinah. So trajno razširjene kapilare in postkapilarne venule, ki so del površinskega krvožilnega pleteža tik pod povrhnjico. Skozi kožno površino prosevajo kot tanke, razvejene nitke, včasih pa dajejo predelu kože videz rdečine.
Uspešnost laserskega zdravljenja je odvisna od števila, velikosti in globine razširjenih žilic. Večinoma so potrebni dva do trije posegi, med njimi mora biti mesec do dva premora.
Odstranjevanje je neinvazivno, saj kože ob posegu ne prebadajo. Posebno opozorilo: pred laserskim odstranjevanjem žilnih sprememb se je treba vsaj dva meseca izogibati sončnim žarkom. Prav tako se je sončnim žarkom treba izogibati še štiri tedne po posegu in se ob morebitni izpostavljenosti ustrezno zaščititi. Poseg se občuti kot zbadanje, anestezija ni potrebna.
Po posegu vam bo po potrebi zdravnik predpisal ustrezno antibiotično mazilo.
Odstranjevanje dlak je eden najbolj poznanih laserskih postopkov. Pri tem se snop svetlobe usmeri neposredno v lasni mešiček. Pigment v mešičku absorbira svetlobo in to ga uniči, na istem mestu dlaka ne zraste več. Terapija je koristna pri odstranjevanju nezaželenih dlak obraza, nog, rok, pazduh, bikinija in drugih predelov. Prednost postopka je v njegovi natančnosti, saj laser cilja le dlako, okoliško tkivo pa pusti nepoškodovano. Poseg je tudi zelo hiter: če gre za manjše območje, kot je na primer predel nad zgornjo ustnico, traja le okoli minute, pri večjih predelih pa do ene ure. Razveseljivo je tudi, da je v treh do sedmih ponovitvah izguba dlak večinoma trajna.
A Laserski nož je v kirurgiji v določenih primerih zamenjal običajni kirurški skalpel.
B Ob pomikanju laserja globina reza ostaja ves čas enaka.
C Laserski snop zaustavlja krvavitev in izgube krvi so manjše.